Khor Virap

( Samostan Hor Virap )

Samostan Hor Virap (armensko: Խոր Վիրապ, 'globoka ječa' ) je armenski samostan, ki stoji na Araratski planoti v Armeniji, blizu zaprte meje s Turčijo, približno 8 kilometrov južno od Artašata, v provinci Ararat, na ozemlju antičnega Artaksata . Artaksat je bilo veliko trgovsko mesto in glavno mesto antične Armenije v času vladavine kralja Artaksija I., ustanovitelja rodbine Artaksiadov antičnega kraljestva Armenija. Samostan je gostil teološko semenišče in je bil rezidenca armenskih katolikosov.

Znamenitost Hor Virapa kot samostanskega in romarskega mesta je pripisana Gregorju Prosvetitelju, ki je bil sprva približno 14 let zapornik armenskega kralja Tiridata III. Sveti Gregor je postal kraljev verski mentor in ti so bili v državi zadolženi za spreobračanje. Leta 301 je bila Armenija prva država na svetu, ki je bila razglašena za krščanski narod . Kapelo je najprej leta 642 na mestu Hor Virap zgradil Narzes III. Graditelj, kot znak čaščenja svetega Gregorja. Skozi stol...Preberite več

Samostan Hor Virap (armensko: Խոր Վիրապ, 'globoka ječa' ) je armenski samostan, ki stoji na Araratski planoti v Armeniji, blizu zaprte meje s Turčijo, približno 8 kilometrov južno od Artašata, v provinci Ararat, na ozemlju antičnega Artaksata . Artaksat je bilo veliko trgovsko mesto in glavno mesto antične Armenije v času vladavine kralja Artaksija I., ustanovitelja rodbine Artaksiadov antičnega kraljestva Armenija. Samostan je gostil teološko semenišče in je bil rezidenca armenskih katolikosov.

Znamenitost Hor Virapa kot samostanskega in romarskega mesta je pripisana Gregorju Prosvetitelju, ki je bil sprva približno 14 let zapornik armenskega kralja Tiridata III. Sveti Gregor je postal kraljev verski mentor in ti so bili v državi zadolženi za spreobračanje. Leta 301 je bila Armenija prva država na svetu, ki je bila razglašena za krščanski narod . Kapelo je najprej leta 642 na mestu Hor Virap zgradil Narzes III. Graditelj, kot znak čaščenja svetega Gregorja. Skozi stoletja so ga večkrat prenavljali. Leta 1662 je bila okoli ruševin stare kapele zgrajena večja kapela znana kot sv. Astvacacin (Sveta mati Božja), samostan, refektorij in celice menihov. Zdaj v tej cerkvi poteka redno bogoslužje. Je med najbolj obiskanimi romarskimi kraji v Armeniji.

Zgodovina

Kralj Artaksij I., ustanovitelj rodbine Artaksiadov, je ustanovil svojo armensko prestolnico v Artašatu (znan tudi kot Artakstisata) okoli leta 180 pr. n. št. Verjame se, da je bil Hanibal, kartažanski general, ki ga je Rim preganjal, tudi ključnega pomena za ustanovitev Artašata. Artašat je ostal glavno mesto rodbine do vladavine kralja Kosrova III. (330–339), ko ga je preselil v Dvin. Pozneje je Artašat uničil perzijski kralj Šapur II. Artašat je blizu griča Hor Virap [1]. Dokler ni bila zgrajena kapela, je bil Hor Virap uporabljen kot kraljevi zapor.

Sv. Gregor krsti Tiridata III., Mechitarist collection, Benetke.
Legenda

Ko je kralj Tiridat III. vladal Armeniji, je bil njegov pomočnik kristjan Gregor Lusavorič, ki je pridigal krščansko vero. Vendar Tiridat, privrženec poganske religije, ni bil zadovoljen, ker je imel svetovalca druge religije in podvrgel Gregorja hudemu mučenju. Ko je kralja dosegla vest, da je Gregorjev oče Anak Partski odgovoren za umor kraljevega očeta, je kralj ukazal, da Grgorjeve roke in noge zvežejo in ga vržejo v Hor Virap, da bi umrl v temni ječi, ki je bila v Artašatu. Tudi Gregorjeva zavrnitev daritve boginji Anahiti (starodavna iranska boginja vode, plodnosti in modrosti) je izzvala kralja, da ga je mučil in obsodil na zapor v Hor Virapu [2]. Nato je bil pozabljen, kralj pa je vodil vojne in preganjanja med krščanskimi manjšinami [3]. Vendar Gregor v svojih 13 letih zapora ni umrl. Njegovo preživetje so pripisali krščanski vdovi iz lokalnega mesta, ki je pod vplivom čudnega sanjskega vida redno hranila Gregorja tako, da je v jamo vrgla hlebec sveže pečenega kruha.

V tem obdobju se je rimski cesar Dioklecijan hotel poročiti s čudovitim dekletom in poslal agente, da bi poiskali najlepšo žensko. V Rimu so našli deklico z imenom Rhipsime, ki je bila pod nadzorom opatinje Gajane v krščanskem samostanu. Ko je Rhipsime slišala za kraljev predlog za poroko, je pobegnila v Armenijo, da bi se izognila poroki. Začelo se je z iskanjem deklice in kaznovanjem ljudi, ki so ji pomagali pobegniti, na koncu pa je Rhipsime našel Tiridiat in jo dal prisilno pripeljali v svojo palačo. Potem ko jo je neuspešno poskušal prepričati, je ukazal, naj jo vlečejo v njegovi prisotnosti tako, da ji nataknejo ovratnik okoli vratu v upanju, da bi jo prepričal, da se bo poročila z njim.

Vendar je sledilo preganjanje in umor Rhipsime, Gaiane in mnogih kristjanov.[4] Takrat je Tiridatova sestra Hosrovidukt imela videnje, kjer ji je angel pripovedoval o zaporniku Gregorju v mestu Artašat, ki bi muke lahko končal z besedami »ko bo prišel, te bo naučil zdravil za vse tegobe«. Ljudje se niso zanašali na to vizijo, saj je večina mislila, da je Gregor umrl, ko so ga vrgli v jamo. Toda Hosrovidukt je imela iste sanje večkrat, na koncu je zagrozila, da bodo nastale hude posledice, če se ne bodo upoštevala sanjska navodila. Princ Avtaj je bil zadolžen, da je dobil Gregorja iz Hor Virapa. Šel je do jame in zavpil na Gregorja, rekoč: »Gregor, če si nekje tam spodaj, pridi ven. Bog, ki ga častiš, je zapovedal, naj te pripeljejo«. Gregorja so pripeljali v bednem stanju. Odpeljali so ga k kralju, ki se je znorel, trgajoč svojo kožo. Gregor je kralja ozdravil. Gregor je vedel za vsa storjena grozodejstva in je videl trupla mučencev, ki so jih kasneje kremirali. Kralj je v spremstvu svojega dvora pristopil k Gregorju in prosil odpuščanja za vse grehe, ki so jih storili. Gregor je odslej začel pridigati krščanstvo kralju, dvoru in njegovi vojski.

Kralj Tiridat, ki je krščanstvo sprejel kot svojo vero po čudežnem ozdravljenju, ki ga je izvedel Gregorjev božji poseg, je leta 301 razglasil krščanstvo za državno vero v Armeniji. Gregor je postal cezarejski škof in je služil pri kralju do približno leta 314.

Druga različica pravi, da se je Tiridat spreobrnil v krščanstvo, je bila strateška poteza, da bi ustvaril nacionalno enotnost, da bi preverili hegemonijo zoroastrskih Perzijcev in poganskega Rima, od takrat pa je krščanska cerkev v Armeniji delovala kot močan vpliv.[5]

Brady Kiesling; Raffi Kojian (April 2001). Rediscovering Armenia: an archaeological/touristic gazetteer and map set for the historical monuments of Armenia. Tigran Mets. Pridobljeno dne 13 February 2011. Mircea Eliade; Charles J. Adams (1987). The Encyclopedia of religion. Macmillan. ISBN 978-0-02-909750-2. Pridobljeno dne 13 February 2011. Christian History Project. By this sign: A.D. 250 to 350 : from the Decian persecution to the Constantine era. Razmik Panossian (2006). The Armenians: from kings and priests to merchants and commissars. Columbia University Press. str. 42–. ISBN 978-0-231-13926-7. Pridobljeno dne 13 February 2011. Noble, p. 133
Photographies by:
Statistics: Position
1097
Statistics: Rank
104142

Dodaj nov komentar

Esta pregunta es para comprobar si usted es un visitante humano y prevenir envíos de spam automatizado.

Security
126839475Click/tap this sequence: 7595

Google street view

Where can you sleep near Samostan Hor Virap ?

Booking.com
487.370 visits in total, 9.187 Points of interest, 404 Destinations, 3 visits today.