Árarat (turško Ağrı dağı, armensko Արարատ, farsi آرارات, hebrejsko אררט), je s 5.165 m najvišji vrh v Turčiji. Nedejavni ognjeniški stožec, pokrit z večnim snegom, leži v skrajnem severovzhodnem delu Turčije, 16 km zahodno od iranske in 32 km južno od armenske meje. Manjši, 3.896 m visok stožec, imenovan Mali Ararat, leži jugovzhodno od glavnega vrha. Med obema ognjeniškima stožcema se razprostira planota lave. Tehnično je Ararat stratovulkan, sestavljen iz plasti tekoče lave in ognjeniškega pepela, ki so se nalagale ob zaporednih izbruhih.

Razmeroma razširjeno je zmotno mnenje, da Geneza opisuje Ararat kot kraj, kjer je Noetova barka pristala po vesoljnem potopu. Zanimanje se je povečalo v poznih 1950., ko so letalske fotografije območja Ararata pokazale zemeljske oblike, podobne ladji. Kasnejše odprave so ugotovile, da gre za plazove plasti lave.

Za Armence je to sveta gora, nekako tako ali pa še bolj kot za Slovence Triglav in nikoli niso preboleli njegove izgube, saj njen obris še danes najdemo v državnem grbu. Ime gore v večini jezikov z izjemo regionalnih izhaja ravno iz armenskega imena, to pa naj bi izhajalo iz imena starodavnega armenskega kraljestva Urartu.