Taq-e Bostan (perzijsko طاق بستان‎, poslovenjeno "obok vrta" ali "kamniti obok") je najdišče z nizom velikih skalnih reliefov iz perzijskega (iranskega) sasanidskega obdobja, izklesanih okoli 4. stoletja n. št.

Reliefi so 5 km od središča mesta Kermanšah v gorovju Zagros v zahodnem Iranu. Prvotno je bilo ob reliefih in pod njimi več vodnih izvirov. Izviri pod steno so pokriti, izviri ob reliefih pa še vedno napajajo velik bazen pred steno. Najdišče je spremenjeno v arheološki park, v katerega so prinesli več kapitelov pozno sasanidskih in islamskih stebrov, nekaj iz Taq-e Bostana, druge pa iz Bistuna in Kermanšaha.

Rezbarije, med katerimi je nekaj najlepših in najbolje ohranjenih primerov perzijskega kiparstva pod Sasanidi, vključujejo upodobitve investitur Ardaširja II. (vladal 379–383) in Šapurja III. (vladal 383–388). Tako kot drugod tudi simboli in reliefi v Taq-e Bostanu poudarjajo moč, verska nagnjenja, slavo, čast, obširnost dvora, igro, borbeni duh, praznovanje, veselje in uživanje.

Izbira mesta ni naključna. Skalni reliefi stojijo ob zgodovinski karavanski Svilni cesti in taboru ob njej. Stojijo tudi v bližini svetih izvirov, ki se izlivajo v velik bazen ob vznožju gorske pečine.

Taq-e Bostan in njegovi skalni reliefi so eden od 30 preživelih reliktov Sasanidov v gorovju Zagros. Po besedah Arthurja Popeja, ustanovitelja Iranskega Inštituta za umetnost in arheologijo v Združenih državah Amerike, so reliefi »umetnina, značilna za iransko ljudstvo, in darilo, s katerim so obdarili svet«.