Govorice o razvoju plaže za množični turizem so se začele leta 1984. Razpravljali so o načrtih za gradnjo hotela in marine v delti ter bungalovov pri Küçük Dalyan na bregovih jezera Sülüngür.

Leta 1986 so bili lastniki koč na plaži pozvani, da so do oktobra istega leta svoje koče očistili in razstavili.

Aprila 1987 so se uresničile govorice o hotelskem kompleksu, ko se je začela gradnja hotela Kaunos Beach z 1800 posteljami, ki se je financiralo z nemškimi sredstvi za razvojno pomoč. Ker bi to pomenilo konec pomembnega gnezditvenega habitata za želvo, je June Haimoff skupaj s kolegi okoljevarstveniki, kot so David Bellamy, Lily Venizelos, Günther Peter, Nergis Yazgan in Keith Corbett, sprožila akcijo za reševanje plaže. S tem se je začel hud mednarodni boj med naravovarstveniki in razvojniki. Prišli so protestniki - med drugimi - IUCN, Greenpeace, Svetovni sklad za prostoživeče živali (WWF) in Zoologische Gesellschaft Frankfurt.

Zlasti v Zvezni republiki Nemčiji je gradbeni projekt povzročil veliko ogorčenje, ker je nemški DEG (Deutsche Finanzierungsgesellschaft für Beteiligungen v Entwicklungsländern) želel financirati 5 milijonov evrov iz javnih sredstev pod pretvezo, da gre za razvojna pomoč[1].

June Haimoff je nagovorila WWF, da je takratni predsednik princ Filip pri turškem premierju Turgutu Özalu zaprosil za moratorij, medtem ko je čakal na oceno vplivov na okolje. Tej zahtevi je bilo ugodeno in gradnja se je začasno ustavila. Medtem je nemška zvezna vlada odločila, da družba DEG ne bo porabila sredstev za hotel. Julija 1988 se je turška vlada odločila proti razvoju in podelila plaži Iztuzu in njenemu zaledju status posebnega območja varstva okolja.

June Haimoff je v svoji avtobiografski knjigi Kaptan June and the Turtles, ki je bila prvič objavljena leta 1997, pripovedovala o boju za ohranitev plaže İztuzu kot gnezdečega habitata[2]. Leta 2001 je izšel turški prevod z naslovom Kaptan June ve Kaplumbağalar.