Hallstatt je trg in turistični kraj v zgornjeavstrijski pokrajini Salzkammergut na jugozahodnem bregu jezera Hallstatter See.

Kraj, v katerem živi 923 prebivalcev (stanje na dan 31.12.2005), je dobil ime po nahajališču rudnikov soli, ki so jih izkoriščali že v prazgodovini.

V okolici Hallstatta so pri arheoloških raziskavah odkrili veliko prazgodovinsko grobišče z okoli 2500 grobovi iz mlajše železne dobe. Raziskovalna dela so potekala v letih 1846 do 1899. Izkopali so nad 5800 predmetov iz zlata, brona, železa, jantarja in stekla. V tem obdobju je človek iznašel pridobivanje in obdelavo železa. Sodeč po opremi in orožju mrtvih, ki so tam bivali in bili pokopani, se da sklepati, da so kraj poseljevale etične skupine z današnjega ozemlja Slovenije, Spodnje in Zgornje Avstrije in južne Nemčije.

Starejša železna doba se po najdbah v Hallstattu imenuje Halštatska doba ali Halštatska kultura, ki datira v 9. do 6. stoletje pr. n. št.

Halštatska kultura je bila izrazito razvita na področju Alp, od koder je širila močan vpliv proti pokrajinam, ki sodijo v današnjo vzhodno Francijo, južno Nemčijo in državam na Balkanskemu polotoku.

Leta 2004 so našli v bližnjem rudniku soli leseno konstrukcijo, ki jo imajo za najstarejše (rudniško) stopnišče na svetu. Replika je razstavljena pred Muzejem.