Pogled na dvorec na gravuri Franza Antona Danreiterja (ca. 1735)

 

Tloris kompleksa iz leta 1775

 

Pogled na dvorec (Johann Michael Sattler, 1829

Dvorec Mirabell, danes v Neustadtu mesta Salzburg, je nadškof Wolf Dietrich von Raitenau zgradil okoli leta 1606 zunaj mestnega obzidja za ljubljeno ali skrivno nadškofovo ženo, Salome Alt in se je sprva imenoval dvorec Altenau. Bil je »lep, velik, kvadraten, prikupen, kot grad ali trdnjavica, z okrašenim, lesketajočim stolpom, pokritim s pločevino in v notranjosti, prav tako okrašen s čudovitimi vrtovi, ki so imeli najrazličnejše rastlinje in sadje«. Ostanki te zgradbe so se ohranili v jugozahodnem kotu današnje stavbe v kleti. Deželni knez, ki je ves čas skrbel za svojo družino, je za svojih 15 otrok pridobil zakonito dedovanje, bili pa so tudi povzdignjeni v dedno plemstvo. Mati in otroci so se zdaj imenovali Alt von Altenau. Vendar jim je to kasneje malo koristilo. Po strmoglavljenju Wolfa Dietricha in samoti v trdnjavi Hohensalzburg leta 1612, je njegov naslednik in nečak Markus Sittikus von Hohenems kmalu izgnal ženo in otroke iz gradu Altenau. Da bi popolnoma izbrisal spomin na svojega predhodnika, ga je preimenoval v dvorec Mirabell. Mirabell je žensko ime iz italijanščine (mirabile - 'občudovanja vredno' in bella - 'lepo').

Knezonadškof paris von Londron je v dvorcu Mirabell in pripadajočih vrtovih med tridesetletno vojno vključil nov, močan utrdbeni pas na desnem bregu reke Salzach. V nasprotju z Markusom Sittikusom je rad živel v dvorcu in tu tudi umrl.

Od 1721 do 1727 ga je znani baročni gradbeni mojster Johann Lucas von Hildebrandt v imenu nadškofa Franca Antona von Harracha spremenil v veličastni baročni kompleks, štirikrilni kompleks z notranjim dvoriščem, ki ga po napornih razpravah nič več ne uporabljajo kot parkirišče. Leta 1818 je uničujoč mestni požar pustil veliko škode. Obnova je bila izvedena v imenu cesarja Franca I., ki je sam dal natančna navodila. Koncept dvornega uradnika za gradnjo Petra Nobila je bil za cesarja predrag, zato je naročil okrožnemu inženirju Salzburga Johannu Wolfgangu Hagenauerju, naj načrtuje in izvede gradnjo. Zaradi tega je stavba izgubila veliko svojega edinstvenega baročnega videza. Mogočni stolp sredi vzhodne fasade je bil odstranjen, občutljiva dvokapna konstrukcija z rahlo štrlečimi vogalnimi rizaliti na vzhodni strani je izginila, prav tako strešni zatrep, bogato okrašen s številnimi vazami in 28 figurami. Na srečo sta bila v veliki meri ohranjena dvoriščna fasada in vrtna fasada obrnjena proti zahodu. Ritem kiparskih rizalitov in dobro strukturirane stenske površine dajo slutiti predstavo o prvotnem videzu baročne mojstrovine, čeprav tudi tu manjkajo umetelni strešni nastavek in figure.

Od 1810 do 1816 pod bavarsko vladavino je bil dvorec Mirabell rezidenca bavarskega prestolonaslednika. Na gradu se je 1. junija 1815 rodil bavarski princ Oton, pozneje grški kralj Oton I..

Oče salzburškega slikarja Hansa Makarta je tu pred letom 1849 delal tudi kot oskrbnik. V tem gradu je od leta 1851 do 1863 prebival nadškof kardinal Maximilian Joseph von Tarnóczy. Starejši kapucinski duhovnik in tirolski borec za svoboda Joachim Haspinger († 1858) je zadnja štiri leta svojega življenja preživel tukaj v stanovanju v pritličju.

Leta 1866 sta dvorec in Kapuzinerberg postala last Salzburga za odškodnino v višini 50.000 guldnov. Cesar je dve leti pred tem mestu dal park Mirabell. Med letoma 1947 in 1950 so bile v njem urejene pisarne župana in njegovih namestnikov ter občinska uprava in nekateri občinski oddelki.