Nekateri znanstveni viri kažejo, da je Deviški stolp najpomembnejši primer zaratustrstva in predislamske arhitekture v Iranu in Azerbajdžanu [1]. Profesor Davud A. Akhundov daje arheološke in arhitekturne dokaze ter trdi, da je stolp Ognjeni tempelj zaratustrijancev, ki je imel 7 izhodov ognja na vrhu stolpa. Ti so verjeli, da je treba doseči 7 stopenj ali 7 nebesnih svodov do pravih nebes.

Davud A. Ahhundov in Hassan Hassanov datirata ognjeni stolp približno v 8. -7. stoletje pred našim štetjem.[2][3]

Deviški stolp, postavljen na jugovzhodnem delu Ičeri Šeher (Staro mesto), ima mistično in prastaro zgodovino ter legende, ki so vezane na dve obdobji, čeprav še niso dokončno uveljavljene. Območje je bilo prvič naseljeno v obdobju paleolitika.

 

Prikaz Deviškega stolpa na azerbajdžanskem manatu (1993)

Sara Ašurbejli, profesorica in ugledna zgodovinarka in strokovnjakinja za zgodovino Bakuja, je izračunala, da so temelji stolpa, ki segajo 15 metrov pod nivo tal in tri nad tlemi, prvotno zgrajeni med 4. in 6. stoletjem pred našim štetjem in poudarja opazno razliko v kamnu, ki je bil uporabljen v stolpu, v primerjavi s kamnom, ki je bil uporabljen v srednjeveškem mestu, ki ga obdaja [4]. To ugotovitev delno podpira zgodovinar prof. Bretanickij, ki je predlagal, da je bil stolp deloma zgrajen v 5. do 6. stoletju, nato pa v 12. stoletju. Verjamejo, da je bilo mesto prvotno uporabljeno v času Sasanidov kot zaratustrski tempelj. Napis, 14 m visoko na južni steni, ki v stari kufični pisavi omenja Qubbeye Masud ibn Davud ali Kubey Mesud ibn Da'ud, arhitekta, dejavnega v 12. stoletju; bil je oče arhitekta, ki je zgradil okrogli Mardakanski stolp [5]. Vendar je sporen kot napis, za razliko od Madakanskega stolpa pravzaprav ne razodeva, da je bil arhitekt, čeprav se na splošno strinjajo, da velik del sodobnega stolpa sega v 12. stoletje. Profesor Ahmadov verjame, da je bil stolp uporabljen kot astronomski observatorij od časa te rekonstrukcije, ker 30 korenskih kamnitih izrastkov na spodnjem delu stolpa in 31 izbočenosti na zgornjem delu, povezanih s kamnitim pasom, korelira dnevi v mesecu.

Glede na arheološka izkopavanja izvedena v letih 1962–63 v pritličju predora, je bil stolp zgrajen na veliki skali, ki se nagiba proti morju, struktura opornikov, ki štrlijo iz glavnega stolpa, pa mu je zagotavljala stabilnost. Nadaljnji izkopi so odkrili tudi lesene tramove, visoke vsake 14 metrov, na temeljih stolpa. To naj bi bilo, tako sklepajo, kot potresno zasnovan sistem. Domnevali so tudi, da je valjasta oblika stolpa s 5 m debelimi stenami, ki se zožijo na 4,5 metra, zagotovila trden temelj, na katerem je preživel skozi stoletja. Omenja se tudi, da je bil stolp zgrajen naenkrat in ne v različnih obdobjih, kot so sklepali nekateri učenjaki.[6]

Stolp in druge stenske konstrukcije, ki so zdaj na seznamu Unesca, so se med rusko vladavino leta 1806 okrepili in tako ohranili.

Deviški stolp je prikazan na hrbtni strani bankovcev 1 do 250 manata 1992–2006 in bankovcev za 10 manatov, izdanih od leta 2006, kot tudi na hrbtni strani kovanca za 50 kapik med letoma 1992 in 2006 in kovancem za 5 kapikov, kovanim od leta 2006.[7]