Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida. Po mitu sega v klasično obdobje antične Grčije (510–323 pr. n. št.). Mesto Delfi naj bi določil Zevs ko je skušal najti središče svoje "babice Zemlje" (Ge, Gea ali Gaja). Poslal je dva orla, ki sta letela od vzhodnih do zahodnih okončin in ko je pot orlov prečkala Delfe, sta našla omfalos ali popek Gaje.
Starejši miti pravijo, da je bil Piton ali delfski orakelj (preročišče) na kraju, na katerem je bil pomemben orakelj že v predklasičnem grškem svetu (1400 pr. n. št.), in obnovljen približno 800 pred našim štetjem v klasičnem obdobju, ker je bil izredno pomemben za čaščenje boga Apolona. Apolon naj bi v tem kraju ubil zmaja Pitona, ki je tukaj ščitil popek Zemlje. "Piton" (beseda izhaja iz glagola πύθω (pythō– "gniti") je prvotno ime za to območje v spomin na Pitona, ki ga je ubil Apolon. Homerska himna delfskemu A...Preberite več
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida. Po mitu sega v klasično obdobje antične Grčije (510–323 pr. n. št.). Mesto Delfi naj bi določil Zevs ko je skušal najti središče svoje "babice Zemlje" (Ge, Gea ali Gaja). Poslal je dva orla, ki sta letela od vzhodnih do zahodnih okončin in ko je pot orlov prečkala Delfe, sta našla omfalos ali popek Gaje.
Starejši miti pravijo, da je bil Piton ali delfski orakelj (preročišče) na kraju, na katerem je bil pomemben orakelj že v predklasičnem grškem svetu (1400 pr. n. št.), in obnovljen približno 800 pred našim štetjem v klasičnem obdobju, ker je bil izredno pomemben za čaščenje boga Apolona. Apolon naj bi v tem kraju ubil zmaja Pitona, ki je tukaj ščitil popek Zemlje. "Piton" (beseda izhaja iz glagola πύθω (pythō– "gniti") je prvotno ime za to območje v spomin na Pitona, ki ga je ubil Apolon. Homerska himna delfskemu Apolonu pravi, da je bilo staro ime tega kraja Kriza. Apolonov sveti kraj v Delfih je bil vsehelensko svetišče, v katerem so se vsaka štiri leta z začetkom leta 586 pred našim štetjem srečevali športniki z vsega grškega sveta na pitijskih igrah, enih od štirih vsehelenskih iger, predhodnic sodobnih olimpijskih iger. Zmagovalec je za nagrado dobil lovorjev venec (stefanos), ki ga je slovesno odrezal z drevesa deček, ki je simbolno ponovno umoril Pitona. Delfi so se ločili od drugih iger po tem, da so gostili muzikos agon, glasbena tekmovanja.
Pitijske igre se po pomenu uvrščajo na drugo mesto med štirimi. Bile so drugačne od iger v Olimpiji, saj niso bile tako izjemno pomembne za Delfe, ker so bili popek sveta, središče sveta.
V notranji hestiji ("kurišče") v Apolonovem templju je gorel večni plamen. Po bitki pri Platajah so grška mesta ugasnila svoje ognje in prinesla nov ogenj z ognjišča srca Grčije v Delfih; v temeljnih zgodbah številnih grških kolonij so se ustanoviteljice kolonij najprej posvetovale v Delfih.
Delfski orakelj je imel precejšen vpliv na ves grški svet. Z njim so se posvetovali pred vsemi večjimi dejanji: vojno, ustanovitvijo kolonij. Bil je spoštovan tudi v državah z grškim vplivom, kot sta bili Lidija, Karija, in celo v Egiptu. Orakelj je bil znan tudi zgodnjim Rimljanom. Sedmi in zadnji rimski cesar, Tarkvinij Ošabni, je po srečanju s kačo v bližini svoje palače poslal delegacijo, tudi z dvema od svojih sinov, da se posvetujejo v preročišču. [1]
Preročišče je imelo koristi, ko je bilo pod pokroviteljstvom makedonskih kraljev. Pozneje je bil pod zaščito Etolske zveze, ki je igrala vodilno vlogo pri odbijanju galskih vdorov pod vodstvom Brena leta 279 pred našim štetjem in varovala svetišče. Delfi so pod prevlado Etolcev uživali mir do 168, 167 pred našim štetjem, ko so Rimljani sčasoma prevladovali v regiji. Rimska republika je zaščitila preročišče pred nevarnim barbarskim vpadom leta 109 in 105 pred našim štetjem. Leta 86 pred našim štetjem je med mitridatskimi vojnami rimski general Sula odredil delfskemu amfiktijonu, da pošlje plemenite kovine kot daritev v templju. Naročilo so ubogali brez ugovora, saj so se bali rimske oblasti. Tri leta pozneje so Medi, tračanska plemena, vdrli v Delfe, zažgali tempelj, oropali svetišče in ukradli "večni ogenj" z oltarja. V požaru je del strehe templja propadel. [30] V istem letu je bil tempelj hudo poškodovan v potresu. Tako je orakelj začel propadati in okolica je postala zapuščena. Pičlo lokalno prebivalstvo je ostalo brez dela. Verodostojnost preročišča je upadla tudi zaradi dvomljivih napovedi.
Ko je Neron prišel v Grčijo leta 66, je odnesel več kot 500 najboljših kipov iz Delfov v Rim. Poznejši rimski cesarji iz flavijske dinastije so bistveno prispevali k njegovi obnovi. Orakelj je nekoliko zacvetel med vladanjem cesarja Hadrijana, ki ga je verjetno obiskal dvakrat. Tudi Hadrijan je mestu daroval popolno avtonomijo. Plutarh je bil s svojo prisotnostjo kot glavni duhovnik pomemben dejavnik. Barbarski napadi so se spet začeli med vladanjem Marka Avrelija.
Do 4. stoletja so Delfi dobili status mesta, ki je bilo zahodno od območja svetišča. [2] Konstantin Veliki je izropal več spomenikov, predvsem kačji steber ali trinožnik iz Plataje, ki ga je uporabil za okras svojega novega glavnega mesta Konstantinopla.
Kljub rasti krščanstva po rimskem cesarstvu je bilo preročišče še naprej dejavno pogansko središče vsaj do 4. stoletja, tudi pitijske igre so bile še naprej vsaj do leta 424, a upadanje se je nadaljevalo. Poskus cesarja Julijana oživiti helenistični politeizem ni preživel njegove vladavine. Izkopavanja so v mestu razkrila veliko triladijsko baziliko in sledove cerkvene stavbe v gimnaziju svetišča. V 6. ali 7. stoletju je bil kraj zapuščen, čeprav je en škof v Delfih na seznamu škofov v poznem 8. in zgodnjem 9. stoletju.
Čas in naravne nesreče so dodale sliko opustošenja nekoč slavnega mesta. Pozneje je bila ustanovljena majhna in nepomembna vasica Kastri.
↑ Livy, Ab urbe condita, 1.56 ↑ Gregory, Timothy E. (1991). "Delphi". V Kazhdan, Alexander (ur.). Oxford Dictionary of Byzantium. London and New York: Oxford University Press. str. 602. ISBN 978-0-19-504652-6.
![[node:title]](/sites/default/files/styles/640x320/public/default_images/default_0.JPG?itok=nAKl_DR1)
Dodaj nov komentar