Sienska stolnica (italijansko: Duomo di Siena) je srednjeveška cerkev v Sieni v Italiji, ki je bila od najzgodnejših časov posvečena kot rimokatoliška marijanska cerkev in je danes posvečena Marijinemu vnebovzetju.

Bila je škofovski sedež Sienske škofije, od 15. stoletja pa Nadškofije Siena. Zdaj je sedež nadškofije Siena-Colle di Val d'Elsa-Montalcino.

Stolnica je bila zasnovana in dokončana med letoma 1215 in 1263 na mestu zgodnejše zgradbe. Ima obliko latinskega križa z rahlo štrlečim transeptom, kupolo in zvonikom. Kupola se dviga iz šesterokotne osnove s podpornimi stebri. Dokončana je bila leta 1264. Lanterno na vrhu kupole je dodal Gian Lorenzo Bernini. Zvonik ima šest zvonov, pri čemer je bil najstarejši ulit leta 1149. Glavna ladja je od obeh stranskih ločena s polkrožnimi oboki. Zunanjost in notranjost sta zgrajeni iz belega in zelenkasto-črnega marmorja v izmeničnih črtah, z dodatkom rdečega kamna na fasadi. Črna in bela sta simbolični barvi Siene, ki sta etiološko povezani s črno-belimi konji v legendarnih ustanoviteljev mesta, Senija in Ashija. Obstaja petintrideset kipov prerokov in patriarhov, združenih okoli Device. V stolnici so delali najboljši italijanski umetniki tiste dobe. Ti umetniki so bili Nicola in Giovanni Pisano, Donatello, Pinturicchio, Lorenzo Ghiberti in Bernini.