Schwarzwald na Tabuli Peutingeriani: gorska veriga s fantastično oblikovanimi drevesi kot simbolom neurejenega in tako rekoč nedostopnega terena

 

Kmečka hiša v Schwarzwaldu, 1898

 

Neporočena ženska iz Schwarzwalda, ki nosi rdečo Bollenhut, 1898

V starih časih je bil Schwarzwald znan kot Abnoba mons (Pre-Germansko Abnoba; starogrško τὰ Ἄβνοβα, ta Abnoba, Ἀβνοβαῖα ὄρη Abnobaia orē), po keltski (galski) boginji Abnoba. V rimskih časih (pozna antika) je dobil ime Silva Marciana (Marcinski gozd, iz germanske besede marka = meja).[1] Schwarzwald je verjetno predstavljal obmejno območje Markomanov (»mejno ljudstvo«), ki so bili naseljeni vzhodno od rimskega limesa. Ti pa so bili del germanskega plemena Svebov, ki je pozneje dalo ime zgodovinski državi Švabski. Z izjemo rimskih naselij na obodu (npr. terme v Badenweileru ter rudniki v bližini Badenweilerja in Sulzburga) in gradnje rimske ceste Kinzigtalstraße kolonizacije Schwarzwalda niso izvedli Rimljani, ampak Alemani. Naselili so in najprej kolonizirali doline ter prečkali staro mejo poselitve, tako imenovano »mejo rdečega peščenjaka«, na primer iz regije Baar. Kmalu zatem so bila kolonizirana čedalje višja območja in sosednji gozdovi, tako da so že do konca 10. stoletja na območju rdečega peščenjaka lahko našli prva naselja. Sem spada na primer Rötenbach, ki je bil prvič omenjen leta 819.

Nekatere vstaje (vključno z gibanjem Bundschuh (nemško Bundschuh-Bewegung)), ki so bila pred nemško kmečko vojno v 16. stoletju, so izvirali iz Schwarzwalda. Nadaljnji kmečki nemiri v obliki solitrnih uporov so se v naslednjih dveh stoletjih odvijali v Hotzenwaldu.

V Schwarzwaldu lahko najdemo ostanke vojaških utrdb iz 17. in 18. stoletja, predvsem na gorskih prelazih. Primeri so več baročnih terenskih del markgrofa Ludwiga Wilhelma von Baden-Baden ali posamezne obrambne položaje, kot so Alexanderschanze (Aleksandrova reduta), Röschenschanze in Schwedenschanze (Švedska reduta).[2][3]

Prvotno je bil Schwarzwald mešan gozd listavcev in jelk. Na višjih legah je rasla tudi smreka. Sredi 19. stoletja je bil Schwarzwald z intenzivnim gozdarjenjem skoraj v celoti izkrčen in je bil pozneje ponovno zasajen, večinoma s smrekovimi monokulturami.

Leta 1990 je veliko škodo v gozdu povzročila vrsta neviht. 26. decembra 1999 je orkan Lothar divjal čez Schwarzwald in povzročil še večjo škodo, zlasti na smrekovih monokulturah. Kot se je zgodilo po neurjih leta 1990, so bile velike količine podrtih hlodov več let shranjene v začasnih mokrih skladiščih. Učinke neurja dokazuje Lotharjeva pot, gozdna učna in pustolovska pot v naravnem središču v Ruhesteinu na okoli 10 ha velikem visokogorskem gozdu, ki ga je uničil orkan. Več območij škode zaradi neurja, tako velikih kot manjših, je bilo prepuščenih naravi in se je danes spet razvilo v naravni mešani gozd.