Samostan v Horezu (romunsko Mănăstirea Horezu) je osnoval vlaški knez Constantin Brâncoveanu (* 1654; † 15. avgust 1714 v Konstantinoplu) v mestu Horezu v vlaškem delu romunskega okraja Vâlcea leta 1690. Velja za mojstrovino tako imenovane romunske renesanse, ki je znana po arhitekturni čistosti in ravnotežju, bogastvu plastičnega okrasa, obravnavi verskih kompozicij, votivnih portretih in poslikavah.

Šola zidnega slikarstva in slikarstva ikon je bila ustanovljena v samostanu v Horezu v 18. stoletju in je postala slavna po vsem Balkanu. Samostan je bil močno poškodovan v avstrijsko-turški (1716–18) in rusko-turški vojni (1787–89), ko so bile uničene vse stavbe zunaj samostanskega obzidja.

Do leta 1862 je bil moški samostan. Ko so bili menihi premeščeni v Bistriţo, so v samostan prišle nune. 48 nun ga vodi, v njem je tudi 50 postelj podeželske bolnišnice.

Samostan je od leta 1993 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.