Večina nagrobnikov v Radimlji je bila postavljena v obdobju od 80. let 15. stoletja do 16 stoletja, kar dokazuje tudi napis na enem od nagrobnikov. V tem obdobju je v naselju na hribu Ošanići živela družina Miloradović-Stjepanović iz rodbine Hrabren.[1][2] Lokacija se je takrat imenovala Batnoge. Nastanek nekropole sovpada z vzponom te plemiške družine.

Družina Miloradović-Stjepanović je bila pravoslavne vere. Ustanovitelj rodbine je bil Milorad, vlaški poglavar govedorejcev in bojevnikov, ki je živel v drugi polovici 14. stoletja. Leta 1416 je omenjen njegov sin Stipan v pritožbi Dubrovniški republiki, ker se je skupaj s Petrom Pavlovićem bojeval proti Sandalju Hraniću in Osmanskemu cesarstvu. Imel je tri sinove: Petar Stjepanović je bil prvič omenjen leta 1473 in nazadnje leta 1486, Radoja Stjepanović je umrl med letoma 1475-1477, Vukič Stjepanovič pa je bil zadnjič omenjen leta 1496.[3]

Naslavljali so se z vojvoda ali knez, poveljevali vlaškim vojaškim enotam in posedovali zemljo med Stolcem in Mostarjem. Po osmanski okupaciji Bosne so se uspešno vkljčili v osmanski politični in socialni sistem.

Naselje (katun) Petra in Vukića Hrabrena je bilo del Spodnjih Vlahov v Blagajski nahiji. Njihov katun s 127 hišami in 16 neporočenimi osebami je bil največji od 37 katunov s 1383 hišami in 177 neporočenimi osebami. V času Petra Stjepanovič-Hrabrena so bili on sam in knezi Vukac, Pavko, Stipan in Radivoj Popratović dubrovniški meščani in hkrati osmanski timarioti.[4] Po pokopu vojvode Radosava Hrabrena leta 1505 se je širjenje nekropole ustavilo, predvsem zaradi islamizacije, razpada plemenske organizacije in drugih družbenih dogajanj.

Člani rodbine Miloradović-Stjepanović, ki so ostali v Žitomisliću, so privzeli priimka Ljoljić in Kuzman, medtem ko so tisti, ki so prestopili v islam, privzeli priimek Opijač in še vedno živijo v Dubravi pri Stolcu. Iz dubravske veje družine je Jeronim Miloradović-Hrabren v 18. stoletju postal avstrijski častnik. Druge veje so emigrirale v Rusijo, kjer so bili v obdobju od okoli 15. do 19. stoletja znana plemiška rodbina. Grigorij Miloradović-Hrabren je postal grof in polkovnik ruske carske vojske, medtem ko je bil Mihail Milpradovič slaven general v napoleonskih vojnah.[5]