Pártenon (starogrško Παρθενών, grško Παρθενώνας) je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni. Zgradili so ga v 5. stoletju pr. n. št. in je najbolj znan ostanek starogrške arhitekture ter njen največji dosežek.

Gradnja se je začela leta 447 pred našim štetjem, ko je bil atenski imperij na vrhuncu svoje moči. Končana je bila leta 438 pred našim štetjem, čeprav se je dekoracija stavbe nadaljevala do 432 pred našim štetjem. Je najpomembnejša ohranjena zgradba klasične Grčije in na splošno velja za vrhunec dorskega sloga. Njegove okrasne skulpture so pojem grške umetnosti. Partenon je trajen simbol antične Grčije, atenske demokracije in zahodne civilizacije ter eden največjih kulturnih spomenikov na svetu. Grško ministrstvo za kulturo zdaj uresničuje program selektivne obnove, da bo zagotovljena stabilnost delno porušene zgradbe.

Današnji Partenon je zamenjal starejši Atenin tempelj, kar zgodovinarji imenujejo prejšnji Partenon ali starejši Partenon, ki je bil uničen ob perzijskem vpadu 480 pred našim štetjem. Tempelj je arheološko-astronomsko usklajen s Hijadami. Partenon je bil svetišče, namenjeno mestni zavetnici, a se je uporabljal predvsem kot zakladnica. Nekaj časa je bil zakladnica Atiško-delske pomorske zveze, ki je pozneje postala atenski imperij. V zadnjem desetletju šestega stoletja je Partenon postal krščanska cerkev, posvečena devici Mariji.

Po osmanski osvojitvi v zgodnjih 1460-tih se je spremenil v mošejo. 26. septembra 1687 je osmansko strelivo, uskladiščeno v notranjosti stavbe, vžgala beneška bomba. Nastala eksplozija je močno poškodovala Partenon in njegove skulpture. Od leta 1800 do leta 1803 je Thomas Bruce, 7. grof Elginski, odstranil nekaj ohranjenih skulptur z domnevnim dovoljenjem Osmanskega cesarstva. Te skulpture, znane kot Elginski marmor ali Partenonski marmor, so bile leta 1816 prodane v Britanski muzej v Londonu, kjer so razstavljene. Od leta 1983 (na pobudo ministrice za kulturo Meline Mercouri) se grška vlada trudi, da bi jih vrnili.