Vhod v park leta 1960

Britanski kolonisti so prispeli na območje, kjer je park, v poznem 19. stoletju. V tem času je bilo na ravnicah Athi vzhodno in južno od današnjega Nairobija veliko divjih živali. Nomadski Masaji so živeli in pasli svoje govedo med divjimi živalmi. Ljudje Kikuyu so obdelovali gozdnato višavje nad Nairobijem. Ko je Nairobi rasel – do leta 1910 je imel 14.000 prebivalcev – so se konflikti med ljudmi in živalmi povečali. Prebivalci mesta so ponoči nosili orožje za zaščito pred levi. Živali so postopoma omejili na obsežne ravnice zahodno in južno od Nairobija, kolonialna vlada pa je to območje pustila ob strani kot rezervat za divjad. Naseljenci iz Nairobija, vključno z Isakom Dinesenom, avtorjem knjige Out of Africa, so v tem rezervatu jahali konje med gazelami, impalami (Aepyceros melampus) in zebrami.

V Nairobiju se je rodil naravovarstvenik Mervyn Cowie. Ko se je leta 1932 po devetih letih odsotnosti vrnil v Kenijo,[1] je bil zaskrbljen, ko je videl, da se je število divjadi na ravnicah Athi zmanjšalo. Razširitev kmetij in živine je nadomestila rezervat. Kasneje se je tega kraja spominjal kot raja, ki je hitro izginjal. V tem času je bilo območje, ki je kasneje postalo narodni park Nairobi, del južnega rezervata za divjad. Lov v rezervatu ni bil dovoljen, dovoljena pa je bila skoraj vsaka druga dejavnost, vključno s pašo živine, odlaganjem in celo bombardiranjem kraljevih letalskih sil. Cowie je začel kampanjo za vzpostavitev sistema narodnih parkov v Keniji. Vlada je ustanovila komisijo za preučitev zadeve.[2]

Uradno odprt leta 1946 je bil Narodni park Nairobi prvi rodni park, ustanovljen v Keniji.[3] Masajski pastirji so bili odstranjeni iz svojih zemljišč, ko je bil park ustvarjen.[4] Cowie je bil imenovan za direktorja narodnega parka Nairobi in je bil na položaju do leta 1966. Leta 1989 je kenijski predsednik Daniel arap Moi sežgal dvanajst ton slonovine na mestu v parku. Ta dogodek je izboljšal podobo Kenije o ohranjanju in varstvu prostoživečih živali.[5]