喀什市

( Kašgar )

Kašgar (ujgurščina|قەشقەر), tudi Kaši (kitajščina: 喀什), je mesto v oazi v Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Kašgar s preko pol milijona prebivalci je v zgodovini služil kot trgovska postaja in strateško pomembno mesto na Svilni cesti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo skoraj 2000 let.

Kašgar je bil tudi točka mešanja različnih kultur in imperijev, ki je bil pod vladavino Kitajcev, Turkov, Mongolov in Tibetanskega imperija. Mesto je bilo tudi prizorišče številnih bitk različnih stepskih ljudstev.

Kašgar je danes administrativni center Prefekture Kašgar, ki pokriva območje 162.000 km² s približno 4 milijoni prebivalcev po podatkih iz 2010. Samo mesto ima 506.640 prebivalcev, njegovo mestno območje pokriva 15 km². Mesto je bilo leta 2010 proglašeno kot Posebna ekonomska cona, kot edino tako mesto na zahodu Kitajske. Kašgar povezuj...Preberite več

Kašgar (ujgurščina|قەشقەر), tudi Kaši (kitajščina: 喀什), je mesto v oazi v Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Kašgar s preko pol milijona prebivalci je v zgodovini služil kot trgovska postaja in strateško pomembno mesto na Svilni cesti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo skoraj 2000 let.

Kašgar je bil tudi točka mešanja različnih kultur in imperijev, ki je bil pod vladavino Kitajcev, Turkov, Mongolov in Tibetanskega imperija. Mesto je bilo tudi prizorišče številnih bitk različnih stepskih ljudstev.

Kašgar je danes administrativni center Prefekture Kašgar, ki pokriva območje 162.000 km² s približno 4 milijoni prebivalcev po podatkih iz 2010. Samo mesto ima 506.640 prebivalcev, njegovo mestno območje pokriva 15 km². Mesto je bilo leta 2010 proglašeno kot Posebna ekonomska cona, kot edino tako mesto na zahodu Kitajske. Kašgar povezuje tudi Karakorumska avtocesta, ki je tudi projekt v okviru Kitajsko–Pakistanski gospodarski koridor.

Zgodovina

Mesto je bilo omenjeno v kitajskih virih šele ob koncu obstoja cesarstva Han in je bilo po navedbah iz Han Šu ena od 48 kneževin na Zahodu. S krajšimi prekinitvami je bilo takrat pod Kitajsko vladavino. Kitajska nadvlada je v 2. stoletju oslabela in lokalni vladarji so svojo legitimnost pridobili od Juečijev in Kušanov. V 3. stoletju je bil Kašgar eno od šestih središč moči na zahodu in je omenjeno tudi v kraljevih napisih sasanidskih kraljev Šapurja I., ki mu je kot najoddaljenejša posest pripadla po osvojitvi Kušane. V 6. stoletju je Kašgar spadal pod Heftalite, preden je prišel pod oblast prvega kaganata Kök-Turkov.

Širitev kitajske dinastije Tang je sredi 7. stoletja premagala Kök Turke. Lokalni vladarji so bili spet pod kitajsko nadoblastjo. Kitajski romarski menih Šuancang je mesto obiskal okoli leta 640 in poročal o kmetijstvu, manufakturah in stotinah budističnih samostanov na tem območju. Leta 676–678 so mesto zasedli Tibetanci, vendar so si Kitajci kmalu povrnili nadzor. Prvi islamski napad se je zgodil leta 715, Ujguri pa so to območje osvojili nekaj let kasneje. Te so zamenjali Karačanidi, katerih vladar Satuk Bugra Kara Kagan je sredi 10. stoletja prevzel islam, tako da je Kašgar sčasoma postal muslimanski. Kašgar je kot del vzhodnega Karačanidskega cesarstva postal središče islamskega učenja. Učenjak Mahmud al-Kāšgarī opisuje mesto in ruševine v bližini mesta. Poleg tega so mesto po besedah Kāšgarīja imenovali tudi Ordu-känd kot sedež vojske in uprave.

Leta 1211 je uzurpator Kütšlüg Karakitajskega kanata iz Kašgarja pregnal Karakanide in izgnal islam. Leta 1220 pa si regijo podredijo Mongoli. Po razdelitvi mongolskega cesarstva je Kašgar prešel na sina Džingiskana Čagataj kan. Njegova družina je v obliki Čagatajskega kanata vladala v regiji do 17. stoletja. Marko Polo je okoli leta 1273 obiskal Kašgar (mesto je poimenoval "Cascar") in opazil veliko število privržencev nestorijanstva. Druge vladajoče dinastije med 14. in 15. stoletjem so vključevale Timuride. Medtem ko je pripadal Timuridskemu cesarstvu, je Timur leta 1377/78 imenoval za guvernerja [1]. Med islamskim Jarkent Kanatom je prišlo do spopada s Kašgarjem, zaradi katerega je bilo leta 1514 porušeno mestno središče Kašgarja. Uničevalec Kašgarja Mirzā Abu Bakr je zgradil novo mesto, ki je danes znano kot staro mesto Kašgar. Po letu 1514 je Jarkent postal novo središče regije.

Kašgar je bil del Džungarskega kanata, leta 1758 pa so ga osvojili Kitajci iz Čing dinastije.[2] Od leta 1884 je bilo mesto del Province Šinciang. Vladavino Čing je prekinilo več uporov (1825–28, 1830, 1847 in 1857), od katerih je bil najbolj znan upor Jakub Beka med letoma 1865 in 1877. Leta 1857 je bil Adolf Schlagintweit v Kašgarju obglavljen zaradi obtožb o vohunjenju. V sredini 19. stoletja je bil Kašgar pomembno mesto v tako imenovani Veliki igri kolonialnih sil Rusije in Velike Britanije. Rusi so osvojili sosednja območja regije in kanate. Sam Kašgar je po razglasitvi Ljudske republike Kitajske ostal del Kitajske.

Jürgen Paul: Zentralasien. S. Fischer, Frankfurt am Main 2012 (Neue Fischer Weltgeschichte, Band 10), S. 264 Jürgen Paul: Centralna Azija. S. Fischer, Frankfurt am Main 2012 (Neue Fischer Weltgeschichte, Band 10), S. 260.
Photographies by:
Ondřej Žváček - CC BY 2.5
Statistics: Position
1537
Statistics: Rank
82701

Dodaj nov komentar

Esta pregunta es para comprobar si usted es un visitante humano y prevenir envíos de spam automatizado.

Security
194627385Click/tap this sequence: 5717

Google street view

Videos

Where can you sleep near Kašgar ?

Booking.com
487.356 visits in total, 9.187 Points of interest, 404 Destinations, 41 visits today.