Zgodovina

Ko je kralj Karel I. (1839–1914), pod katerim je država postala neodvisna, prvič obiskal kraj prihodnjega gradu leta 1866, se je zaljubil v čudovito gorsko pokrajino. Leta 1872 je kupil 1300 kvadratnih kilometrov zemljišča v bližini reke Piatra Arsă. Nepremičnino je imenoval kraljeva posest Sinaia. Kralj je na tem zemljišču naročil gradnjo lovskega in poletnega zatočišča, 22. avgusta 1873 pa je bil postavljen temelj za grad Peleș. Istočasno so zgradili več pomožnih stavb: prostore za dvorno stražo, stavbo ekonomata, lovski dvorec Foișor, kraljeve hleve in elektrarno. Peleș je postal prvi grad na svetu, ki ga je v celoti poganjala lokalno pridobljena elektrika.

Prvi trije predlagani oblikovalski načrti so bili kopije drugih palač v zahodni Evropi in kralj Karel I. jih je zavrnil kot pomanjkanje izvirnosti in predrage. Nemški arhitekt Johannes Schultz je zmagal s projektom za izvirnejši načrt, ki je bil po kraljevem okusu: velik palačni alpski grad, ki združuje različne značilnosti klasičnih evropskih slogov, predvsem pa italijansko eleganco in nemško estetiko ob renesančnih linijah. Dela je vodil arhitekt Carol Benesch. [1] Kasnejše dodatke je od leta 1893 do leta 1914 izdelal češki arhitekt Karel Liman, ki je zasnoval stolpe, vključno z glavnim osrednjim stolpom, visokim 66 metrov. Zgradba Sipot, ki je bila sedež podjetja Liman med gradnjo, je bila zgrajena kasneje. Liman je nadzoroval gradnjo bližnjega gradu Pelișor (1889–1903, prihodnjo rezidenco kralja Ferdinanda I. in kraljice Marije) ter vilo kralja Ferdinanda na Kraljevem ovčjem travniku.

Stroški dela na gradu med letoma 1875 in 1914 so bili ocenjeni na 16.000.000 romunskih levov v zlatu (približno 120 milijonov ameriških dolarjev danes). Pri gradnji je delalo od tristo do štiristo mož. Kraljica Elizabeta je napisala v svoji reviji:

Italijani so bili zidarji, Romuni so gradili terase, Romi so bili kuliji. Albanci in Grki so delali s kamnom, Nemci in Madžari so bili tesarji. Turki so žgali opeko. Inženirji so bili poljski in rezbarji kamna so bili Čehi. Francozi so risali, Angleži so merili in tako si lahko videl stotine narodnih oblačil in slišal štirinajst jezikov, v katerih so govorili, peli, preklinjali in se pogovarjali v vseh narečjih in tonih, bila je vesela mešanica moških, konj, vozov z voli in domačih bivolov.

Gradnja se je med romunsko vojno za neodvisnost proti osmanskemu cesarstvu v letih 1877/78 rahlo upočasnila, vendar so se kmalu zatem načrti pospešili in gradnja je bila precej hitra. Grad Peleș je bil uradno odprt 7. oktobra 1883. Kralj Karel I. in kraljica Elizabeta sta med gradnjo živela v vili Foișor, prav tako kot kralj Ferdinand in kraljica Marija ob gradnji gradu Pelișor. Kralj Karel II. se je rodil na gradu leta 1893, kar je dalo pomen besedam »zibelka dinastije, zibelka naroda«, kakor ga je imenoval Karel I. Karel II. je med svojim vladanjem živel v vili Foișor.

Ko je bil kralj Mihael I. prisiljen leta 1947 abdicirati, je komunistični režim zasegel vse kraljevo premoženje, tudi posestvo Peleș. Grad je bil kratek čas odprt kot turistična zanimivost. Prav tako so ga uporabljali za rekreacijo in počivališče romunskih kulturnih osebnosti. Grad je bil leta 1953 razglašen za muzej. Nicolae Ceaușescu je v zadnjih letih komunističnega režima med letoma 1975 in 1990 zaprl celotno posest. Območje je bilo razglašeno za »območje interesa državnega protokola«, le vzdrževalci in vojaške osebe so imele dostop do posesti.

Ceaușescuju grad ni bil všeč in ga je redko obiskal. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je nekaj lesa napadel hišni lesomor (Serpula lacrymans). Po revoluciji decembra 1989 so Peleș in Pelișor ponovno razglasili za dediščino in ju odprli za javnost. Danes je grad Foișor predsedniška rezidenca. Ekonomat in stavba za stražo sta zdaj hotel in restavracija. Nekatere druge stavbe so bile spremenjene v turistične vile, nekatere pa so protokolarne stavbe. Leta 2006 je romunska vlada napovedala vračanje gradu nekdanjemu kralju Mihaelu I. Pogajanja so se kmalu začela in še niso končana. Grad je od romunske države najela kraljeva družina. Vsako leto ga obišče med četrt in skoraj pol milijona obiskovalcev.

Grad je v svoji zgodovini gostil nekaj pomembnih osebnosti, od kraljev, politikov do umetnikov. Eden najbolj nepozabnih obiskov je bil obisk cesarja Franca Jožefa I. 2. oktobra 1896, ki je kasneje napisal v pismu:

Kraljev grad je med drugimi stavbami obdan z izjemno lepo pokrajino z vrtovi, zgrajenimi na terasah, vse na robu gostih gozdov. Sam grad je veličasten zaradi vsega zbranega bogastva: stare in nove oljnate slike, staro pohištvo, orožje, vse vrste dragocenosti, vse z dobrim okusom. V gorah smo dolgo hodili, nato pa smo se veselili na zeleni travi, obkroženi z romsko glasbo. Veliko smo se slikali in vzdušje je bilo zelo prijetno.

Umetniki, kot so George Enescu, Sarah Bernhardt, Jacques Thibaud in Vasile Alecsandri, so bili pogosto gostje kraljice Elizabete (bila je pisateljica, znana kot Carmen Sylva). V zadnjem času so bili gostje številni tuji dostojanstveniki, kot so Richard Nixon, Gerald Ford, Omar Moamer el Gadafi in Jaser Arafat.

Grad je bil prikazan v filmu Brata Bloom leta 2009 kot dom ekscentrične milijarderke, ki jo igra Rachel Weisz, v New Jerseyju. [2]

Grad je prikazan tudi v filmu Netflixa Božični princ, pa tudi v filmu na kanalu Hallmark Princesa za božič leta 2011.

↑ Paul Constantin, Universal Dictionary of Architects (Dicționar Universal al Arhitecților), București, Editura Stiințifică si Enciclopedică, 1986 p. 39. ↑ "Romanian Landmark Peles Castle Blown Up In "Brothers Bloom" Movie". M.mediafax.ro. Pridobljeno dne 8 October 2017.