Seklerska dežela ali Seklerija (madžarsko Székelyföld, izgovorjava ; romunsko Ținutul Secuiesc in včasih Secuimea; nemško Szeklerland; latinsko Terra Siculorum) je zgodovinsko in etnografsko območje v Romuniji, v glavnem naseljeno s Seklerji ali Sekelji, podskupino Madžarov. Njihov kulturni center je mesto Târgu Mureș (Marosvásárhely), ki je največje naselje v regiji.

Seklerji (ali Sekelji) živijo v dolinah in hribih Vzhodnega Karpatskega Gorovja, ki večinoma pokriva sedanje romunske okraje Harghita, Covasna, in dele okraja Mureș v Romuniji.

Prvotno ime Dežele Seklerjev označuje ozemlja številnih avtonomnih naselitev Seklerjev znotraj Transilvanije. Samoupravna naselja Seklerjev so imela svoj upravno-administrativni sistem, obstajala je kot pravna oseba iz srednjega veka do leta 1870. Privilegiji Seklerjev in Saških naseljencev so bili ukinjeni, naselitveni sedeži pa so bili leta 1876 zamenjani z okrožji..

Skupaj s Transilvanijo in vzhodnimi deli Madžarska, je dežela Seklerjev leta 1920 postala del Romunije v skladu z Pogodbo iz Trianona. Avgusta 1940 je bilo zaradi Druge Dunajske Nagrade Severno ozemlje Transilvanije, vključno z deželo Seklerjev, vrnjeno Madžarski. Severna Transilvanija je leta 1944 prišla pod nadzor sovjetskih in romunskih sil., ki jo je kot del Romunije potrdil Pariški Mirovni Sporazum podpisan po drugi svetovni vojni.

Pod imenom Madžarska Avtonomna Regija, s Târgu-Mureș kot glavnim mestom, je del Dežele Seklerjev užival določeno stopnjo avtonomije med 8. septembrom 1952 in 16. februarjem 1968.