Črni obelisk Šalmaneserja III. je skulptura iz črnega apnenca z novoasirskim bas-reliefom iz Nimruda (starodavni Kalhu) v severnem Iraku, in je spomin na dejanja kralja Šalmaneserja III. (vladal med 858 - 824 pr. n. št.).

Je najbolj popoln asirski obelisk kadarkoli odkrit in je zgodovinsko pomemben, ker menijo, da prikazuje najzgodnejšo starodavno upodobitev biblične podobe - Jehuja, kralja Izraela. Tradicionalna opredelitev Yaw, kot Jehu je vprašljiva s strani nekaterih znanstvenikov, ki so predlagali, da se napis nanaša na drugega kralja Izraela, Jorama. Njegovo sklicevanje na "Parsua" je tudi prvo znano sklicevanje na Perzijce.

Prikazan je poklon daril, ki so jih pripeljali iz prepoznavnih regij in narodov. Obelisk je bil postavljen kot javni spomenik leta 825 pred našim štetjem v času državljanske vojne. Odkril ga je arheolog Sir Austen Henry Layard leta 1846 in je sedaj v Britanskem muzeju. Replike se nahajajo v Oriental Institute v Chicagu, Illinois, v harvardskem Semitskem muzeju v Cambridgeu, Massachusetts, v ICOR knjižnici v semitskem oddelku na Katoliški univerzi Amerike v Washingtonu, v Salemu, Oregon, na Corban University Prewitt / Allen arheološkem muzeju, v Siegfried H. Horn Museum Univerze Andrews v Berrien Springs, MI in v knjižnici Teološke Univerze reformirane cerkve v Kampnu, Nizozemska.