15 Temmuz Şehitler Köprüsü
( Bosporski most )Bosporski most, ki se imenuje tudi Prvi Bosporski most ali preprosto Bospor I. (turško: Bogaziçi Köprüsü 1., Bogaziçi Köprüsü ali Birinci Kopru) in tudi most mučenikov 15. julija je eden od dveh visečih mostov, ki prečkata Bosporski preliv (turško Bogaziçi) v Carigradu v Turčiji, torej povezuje Evropo in Azijo (drugi je most Fatiha Sultana Mehmeda, ki se imenuje Drugi Bosporski most). Most stoji med Ortaköy (na evropski strani) in Beylerbeyi (na azijski strani).
Je gravitacijsko zasidran viseči most z jeklenimi piloni in poševnimi vešalkami. Aerodinamična voziščna konstrukcija visi na cik-cak jeklenicah. Dolg je 1560 m, s širino vozišča 33,40 m. Razdalja med pilonoma (glavna razpetina) je 1074 m, skupna višina pilonov je 165 m. Svetla višina mostu od morske gladine je 64 m.
Ko je bil končan leta 1973 je bil 4. najdaljši viseči most na svetu in najdaljši zunaj Združenih držav. Trenutno je 22 najdaljši viseči most g...Preberite več
Bosporski most, ki se imenuje tudi Prvi Bosporski most ali preprosto Bospor I. (turško: Bogaziçi Köprüsü 1., Bogaziçi Köprüsü ali Birinci Kopru) in tudi most mučenikov 15. julija je eden od dveh visečih mostov, ki prečkata Bosporski preliv (turško Bogaziçi) v Carigradu v Turčiji, torej povezuje Evropo in Azijo (drugi je most Fatiha Sultana Mehmeda, ki se imenuje Drugi Bosporski most). Most stoji med Ortaköy (na evropski strani) in Beylerbeyi (na azijski strani).
Je gravitacijsko zasidran viseči most z jeklenimi piloni in poševnimi vešalkami. Aerodinamična voziščna konstrukcija visi na cik-cak jeklenicah. Dolg je 1560 m, s širino vozišča 33,40 m. Razdalja med pilonoma (glavna razpetina) je 1074 m, skupna višina pilonov je 165 m. Svetla višina mostu od morske gladine je 64 m.
Ko je bil končan leta 1973 je bil 4. najdaljši viseči most na svetu in najdaljši zunaj Združenih držav. Trenutno je 22 najdaljši viseči most glede na glavni razpon na svetu.
Ideja o mostu, ki bi prečkal Bospor sega v antiko. Za perzijskega kralja Dareja Velikega (522 - 485 pr. n. št.), kot je pisal Herodot v svoji Zgodovini, je Mandrocles iz Samosa enkrat postavil pontonski most, ki se je raztezal čez Bospor, tako da je Darej lahko sledil bežečim Skitom, kot tudi premikal svojo vojsko na položaje na Balkanu, da bi zavzel Makedonijo. [1] Prvi projekt za stalni most čez Bospor je bil predlagan v času otomanskega sultana Abdula Hamida II., Bosporska železniška družba je leta 1900 predlagala železniško povezavo med celinama. [2]
Odločitev za izgradnjo mostu čez Bospor je bila sprejeta leta 1957 v času vlade premierja Adnana Menderesa. Za inženirsko delo je sklenil pogodbo z britansko družbo Freeman Fox & Partners leta 1968. Most sta zasnovala priznana britanska gradbena inženirja Sir Gilbert Roberts in William Brown, ki sta prav tako zasnovala most Humber, most Severn, most Forth Road, most Auckland Harbour in most čez reko Volta. Gradnja se je začela februarja 1970, ko so se slovesnosti udeležili predsednik Cevdet Sunay in premier Süleyman Demirel. Izvajalec je bilo turško podjetje Enka Construction & Industry Co., skupaj s sopogodbenikoma Cleveland Bridge & Engineering Company (Anglija) in Hochtief AG (Nemčija). Petintrideset inženirjev in 400 delavcev je delalo na projektu.
Most je bil končan 30. oktobra 1973, en dan po 50. obletnici ustanovitve Republike Turčije, odprla sta ga predsednik Fahri Korutürk in premier Naim Talu. Stroški so znašali US $ 200.000.000 (ali US $ 1.060.000.000 v cenah 2015[3]).
V času, ko je bil odprt, je bil prvi stalni most med Evropo in Azijo. Le nekoliko stran sta prečkala Hellespont (Dardanele) pontonska mostova Kserksesa I. leta 480 pr. n. št. in Dareja I. Velikega iz leta 513 pred našim štetjem.
↑ Project Gutenberg. The History of Herodotus — Volume 2 – Retrieved on 19 March 2010. ↑ 1900'deki köprü projesinde raylı sistem de vardı. Sabah. 2009-07-17 – Retrieved on 19 March 2010. ↑ [1]
![[node:title]](/sites/default/files/styles/640x320/public/default_images/default_0.JPG?itok=nAKl_DR1)
Dodaj nov komentar