Basílica de San Isidoro (León)
( Bazilika svetega Izidorja )Kraljeva kolegijska cerkev Bazilika svetega Izidorja (špansko Real Colegiata Basílica de San Isidoro ali kratko San Isidoro de León), je rimskokatoliška cerkev v mestu León v Španiji. Je ena najodličnejših arhitekturnih stavb v romanskem slogu v Španiji zaradi svoje zgodovine, arhitekture, kiparstva in ohranjenih romanskih luksuznih predmetov. Posebnost je, da ima ob vznožju cerkve kraljevi panteon z romanskimi stenskimi poslikavami in originalnimi kapiteli, kar je edinstven košček romanskega sveta tistega časa. Kompleks je bil zgrajen in razširjen v 11. in 12. stoletju.
Prvotno je bil to samostan posvečen sv. Pelaju, predvideva pa se, da je pred tem tukaj stal rimski tempelj. Poimenovanje tega templja se je spremenilo, ko so sem preselili posmrtne ostanke sv. Izidorja, seviljskega škofa.
V cerkveni stavbi je ohranjenih nekaj romanskih ostankov prve gradnje Fernanda I. in Sanche. Panteon in dvoje vrat na njegovi j...Preberite več
Kraljeva kolegijska cerkev Bazilika svetega Izidorja (špansko Real Colegiata Basílica de San Isidoro ali kratko San Isidoro de León), je rimskokatoliška cerkev v mestu León v Španiji. Je ena najodličnejših arhitekturnih stavb v romanskem slogu v Španiji zaradi svoje zgodovine, arhitekture, kiparstva in ohranjenih romanskih luksuznih predmetov. Posebnost je, da ima ob vznožju cerkve kraljevi panteon z romanskimi stenskimi poslikavami in originalnimi kapiteli, kar je edinstven košček romanskega sveta tistega časa. Kompleks je bil zgrajen in razširjen v 11. in 12. stoletju.
Prvotno je bil to samostan posvečen sv. Pelaju, predvideva pa se, da je pred tem tukaj stal rimski tempelj. Poimenovanje tega templja se je spremenilo, ko so sem preselili posmrtne ostanke sv. Izidorja, seviljskega škofa.
V cerkveni stavbi je ohranjenih nekaj romanskih ostankov prve gradnje Fernanda I. in Sanche. Panteon in dvoje vrat na njegovi južni fasadi, imenovani Puerta del Cordero in Puerta del Perdón, ter Severna ali Kapitularna vrata, so prva manifestacija romanske umetnosti v leonskih deželah. Sčasoma so nastale gotske, renesančne in baročne spremembe in dopolnitve.
Bazilika sv. Izidorja je od 9. 2. 1910 priznana kot umetnostnozgodovinski spomenik (špansko Monumento Histórico Artístico).
Izvirno je bila cerkev zgrajena na temeljih rimskega templja posvečenega bogu Merkurju. V 10. stoletju so leonski kralji na tem območju ustanovili red benediktinskih sester. Po osvojitvi Al-Mansur Ibn Abi Aamira je bila prva cerkev porušena in območje opustošeno. León je bil ponovno naseljen in v 11. stoletju je Alfonz V. na novo vzpostavil cerkev in samostan.
Hčerka Alfonza V., Sancha Leónska, se je poročila s Ferdinandom, grofom Kastilje. Sanchin brat Bermudo III. je napovedal vojno Kastilji in kastiljske čete so s pomočjo Navare ubile leonskega kralja in Ferdinand I. postane Leonski kralj. S kraljico sta razpelo, ki nosi njuno ime, podarila svetemu Izidorju. Cerkev je imela koristi tudi od položaja na znameniti romarski poti v Santiago de Compostella. Za samostan so se zbrali kiparji, kamnoseki in umetniki iz vse Evrope, da bi delali na samostanu. Kraljica Sancha je izbrala samostan tudi za kraljevo grobnico. Danes 11 kraljev, številne kraljice in mnogi drugi plemiči ležijo pod večbarvnimi oboki srednjeveškega kraljevega panteona.
Leta 1063 so bile relikvije svetega Izidorja prenesene v kapelo in ustanovljena je bila skupnost kanonikov za vzdrževanje samostana in varovanje relikvij.
Skozi stoletja vse do 21. stoletja se je fizično in duhovno preoblikovala, trpela čase velikega sijaja in čase pristne dekadence. Tu so različne faze, ki jih je preživela; to so faze z veliko zgodovinskega naboja, v katerih je bil v veliki meri opažen vpliv naslednjih kraljev in njihovega družinskega okolja. Apsida in transept stavbe sta v gotskem slogu, drugi deli stavbe pa so romanski ali iz obdobja renesanse.
Bazilika je še vedno kolegijska baza in kanoniki izvajajo obrede vsak dan.
![[node:title]](/sites/default/files/styles/640x320/public/default_images/default_0.JPG?itok=nAKl_DR1)
Dodaj nov komentar