Tiavanaku ali Tivanaku (ajmarsko in kečuansko Tiwanaku, špansko Tiahuanaco ali Tiahuanacu) je pomembno predkolumbovsko arheološko območje v Boliviji, Južna Amerika. Okoli leta 200 pr. n. št. je bila na tem mestu ustanovljena poljedelska vaška skupnost, v njeni bližini pa mnoge podobne vasi. Arhitektura megalitov, kultura in družbena ureditev Tiavanaka so močno vplivali na kasnejši inkovski imperij. Bilo je glavno mesto imperija, ki se je raztezal v današnjem Peruju in Čilu med 300-1000 n. št..

Tivanaku andski učenjaki priznajo kot enega najpomembnejših civilizacij pred inkovskega imperija; bil je ritualna in upravna prestolnica velike državne oblasti približno petsto let. Ruševine starodavnega mesta ležijo blizu jugovzhodne obale jezera Titicaca v občini Tivanaku, provinci Ingavi, departma La Paz, približno 72 km zahodno od La Paza.

Najdišče je bilo prvič zabeleženo v pisni zgodovini španskega konkvistadorja Pedra Cieza de León. Do ostankov Tivanakuja je prišel leta 1549, medtem ko je iskal inkovsko mesto Qullasuyu.

Ime, pod katerim je bil Tiwanaku znan svojim prebivalcem je morda izgubljeno, saj niso poznali pisave. Puquina jezik je poudaril kot najverjetnejšega jeziku starodavnih prebivalcev Tivanakuja.