Tabriz (azerbajdžansko تبریز: Təbriz, perzijsko تبریز: Tabriz) je mesto z največjim številom prebivalcev v Iranskem Azerbajdžanu. in ena od zgodovinskih prestolnic Irana. Mesto upravno središče province Vzhodni Azerbajdžan. Stoji v dolini reke Quru med dolgima grebenoma vulkanskih stožcev gorovij Sahand in Eynali z nadmorsko višino od 1.350 do 1.600 m. Dolina se odpira v ravnico, ki se počasi spušča proti obali Urmijskega jezera približno 60 km proti zahodu. Mesto ima hladne zime in zmerno topla poletja, primerna za poletni turizem.

Mesto ima 1.800.000 prebivalcev, večinoma Azerbajdžancev, ki govorijo azerbajdžansko. Ima industrijo avtomobilskih delov, obdelovalnih strojev, rafinerijo in petrokemijo, tekstilno industrijo in proizvodnjo cementa. Slovi po umetni obrti, predvsem po ročno tkanih preprogah in nakitu, lokalnih slaščicah, suhih lešnikih, čokoladi in tradicionalni hrani. V mestu je nekaj najprestižnejših akademskih in kulturnih institucij v severozahodnem Iranu.

Ima dolgo in burno zgodovino, ki se začenja okoli leta 1500 pr. n. št.. Najbolj ohranjeni zgodovinski spomeniki so iz obdobij Ilkanidov (Mongolsko cesarstvo), Safavidov in Kadžarskega cesarstva. Najbolj znan je tabriški bazar, ki je od leta 2010 del Unescove svetovne kulturne dediščine. V zgodnji moderni dobi je mesto postalo ključno za razvoj treh regij: Kavkaza, vzhodne Anatolije in osrednjega Irana. V 19. stoletju je kot najbližje Evropi v mnogo pogledih postalo najpomembnejše mesto v državi. Pred prisilnim odstopom iranskih kavkaških ozemelj Carski Rusiji po dveh rusko-perzijskih vojnah v prvi polovici 19. stoletja je bil Tabriz glavni sedež iranske oblasti v njenih kavkaških ozemljih. V celem kadžarskem obdobju (do leta 1925) je bil tudi sedež kronskih princev.