Oltarna podoba Treh kraljev Stephana Lochnerja.

Ko se je gradnja stolnice leta 1248 začela, so na tem mestu že stale zgodnejše zgradbe. Najstarejša je bila morda za shranjevanje zrnja in je morda nasledila rimski tempelj, ki ga je zgradil Mercurius Augustus. Od 4. stoletja dalje so bile na tem mestu krščanske zgradbe, vključno s kvadratno, znano kot najstarejša stolnico, ki jo je naročil Maternus, prvi škof v Kölnu. Prosto stoječa krstilnica iz 6. stoletja se je nahajala na vzhodnem koncu te stolnice, vendar je bila ob gradnji nove stolnice v 9. stoletju porušena. Še danes obstajajo ruševine krstilnice in osmerokotnega krstilnika. [1] Druga cerkev, ki se imenuje stara stolnica, je bila končana leta 818. Uničena je bila v požaru 30. aprila 1248, med rušenjem, ko so se pripravljali na gradnjo nove stolnice.

 

Nedokončana stolnica, 1856, s starodavnim dvigalom na južnem zvoniku.

Leta 1164 je kölnski nadškof, Rainald iz Dassla pridobil relikvije Treh kraljev, ki jih je sveti rimski cesar Friderik Barbarossa vzel iz bazilike Sant'Eustorgio, Milano, Italija. (Del relikvij je bil vrnjen v Milano.) Relikvija ima velik verski pomen in je privabljala romarje iz vsega krščanskega sveta. Cerkveni uradniki so začeli gradnjo stavbe v novem slogu gotske arhitekture, ki je temeljila predvsem na francoski stolnici iz Amiensa.

Temeljni kamen je bil položen 15. avgusta 1248, položil ga je nadškof Konrad von Hochstaden. Vzhodni krak je bil zaključena pod vodstvom mojstra Gerharda in bil posvečen leta 1322 ter zaprt z začasnim zidom, tako da se je delo lahko nadaljevalo, kljub uporabi cerkve za obrede. Štiriinosemdeset miserikordov (majhna lesena polica na spodnji strani zložljivega kornega sedeža v cerkvi, nameščena da zagotovi del udobja za osebo, ki mora stati v dolgih obdobjih molitve) je stalo v kori v tej gradbeni fazi. Sredi 14. stoletja so delo nadaljevali na zahodni fasadi, po navodilih mojstra Mihaela. Delo se je ustavilo leta 1473, pri čemer bil južni stolp dokončan do ravni zvonika in okronan z velikim žerjavom, ki je ostal v mestu, kot simbol Kölna 400 let.[2]

Nekaj del je potekalo občasno na strukturi ladje med zahodno fasado in vzhodnim krakom, vendar se je tudi to v 16. stoletju prenehalo. [3]

 

Zahodna fasada dokončane stolnice, 1911.

V 19. stoletju je romantično navdušenje za srednji vek spodbudilo odkritje prvotnega načrta za fasado. Protestantski pruski dvor se je odločil da dokonča stolnico. Dosegli so podporo državljanov; leta 1842 je bil ustanovljen Central-Dombauverein, ki je zagotovil dve tretjini ogromnih stroškov, medtem ko je pruska država dodala preostalo tretjino. Država je v tem videla način za izboljšanje odnosov z velikim številom katoliških subjektov, ki so nastali leta 1815.

Delo se je nadaljevalo leta 1842 s prvotno zasnovo ohranjenih srednjeveških načrtov in risb, vendar z uporabo bolj sodobnih gradbenih tehnik, vključno s strešnimi železnimi nosilci. Ladja je bila zaključena in dograjeni so bili stolpi. Zvonovi so bili nameščeni v 1870. letih. Največji zvon je Sv. Petersglocke.

Dokončanje največje nemške stolnice so praznovali kot nacionalni dogodek 14. avgusta 1880, 632 let po tem, ko se je gradnja začela. Praznovanja se je udeležil cesar Viljem I. Nemški.

 

Ameriški vojak in uničen tank Panther, 4. april 1945.

Stolnica je med drugo svetovno vojno utrpela štirinajst zadetkov od letalskih bomb. Hudo poškodovana, je kljub temu ostala stati v sicer popolnoma porušenem mestu. Obe njeni fiali sta bili zlahka prepoznaven navigacijski cilj pri bombardiranju zavezniških letal.

Popravila so bila zaključena leta 1956. Začasno popravilo severozahodnega stolpa je bilo izvedeno leta 1944 s pomočjo opeke slabe kakovosti, ki so jo našli v bližini porušene stavbe, tako je ostalo vidno do leta 2005 kot spomin na vojno, ko je bilo odločeno, da se ponovno vzpostavi v prvotni videz.

Popravila in vzdrževalna dela se nenehno izvajajo v enem ali drugem delu stavbe, ki je le redko popolnoma brez gradbenih odrov. Veter, dež in onesnaževanje počasi najedajo zunanje kamne. Dombauhütte, ustanovljena za gradnjo stolnice in izvajanje popravil, pravi, da zaposlujejo najboljše kamnoseke iz Porenja. Obstaja šala v Kölnu, da mora biti vodja Dombauhütte, Dombaumeister (mojster graditelj stolnice), katoličan in brez vrtoglavice. Sedanji Dombaumeister je Michael Hauck. Polovico stroškov popravil in vzdrževanja še vedno nosi Dombauverein.

25. avgusta 2007 je stolnica dobila nov vitraj v oknu južnega transepta. S 113 kvadratnimi metri stekla, je okno ustvaril nemški umetnik Gerhard Richter. Sestavljen je iz 11.500 enako velikih koščkov barvnega stekla, ki spominja na pike, naključno razporejenih preko računalnika, ki ustvarjajo barvito "preprogo". Po izgubi prvotnega okna v drugi svetovni vojni, je bil prostor začasno napolnjen z navadnim steklom.[4] Nadškof Joachim Cardinal Meisner, ki bi za okna raje imel figurativno upodobitev katoliških mučencev 20. stoletja, se ni udeležil odkritja.[5] 5. januarja 2015 je stolnica ostala temna, reflektorje so izklopili zaradi protestnih demonstracij PEGIDE (Patriotische Europäer gegen die Islamisierung des Abendlandes).[6]

Leta 1996 je bila stolnica vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine kot kulturno pomembna lokacija. V letu 2004 je bila dana na seznam "svetovne dediščine v nevarnosti", kot edina zahodna lokacija v nevarnosti, zaradi načrtov za gradnjo visoke stolpnice v bližini, ki bi vizualno vplivala na lokacijo. Stolnica je bila odstranjen iz seznama lokacij v nevarnosti v letu 2006, po sklepu organov oblasti da omeji višino stavb, zgrajenih blizu in okoli stolnice.

Kot svetovna dediščina in s svojo priročno lego na turističnih poteh, je stolnica v Kölnu glavna turistična atrakcija. Mnogi obiskovalci potujejo tudi kot krščanski romarji.

Obiskovalci se lahko povzpnejo po 509 kamnitih spiralnih stopnicah do razglednega platoja približno 98 m nad tlemi. Plato ponuja slikovit razgled na reko Ren.

18. avgusta 2005 je papež Benedikt XVI., v času njegovega apostolskega obiska v Nemčiji, obiskal stolnico kot del svečanosti Svetovnega dneva mladih 2005. Po ocenah je stolnico v tem času obiskalo en milijon romarjev. Tudi kot del dogodkov ob svetovnem dnevu mladine, je stolnica gostila televizijski prenos gala predstave Beethovnove Missa solemnis, v izvedbi Kraljevega filharmoničnega orkestra in Londonskega filharmoničnega zbora Sir Gilbert Levine.

 

Stolnica ponoči z druge strani Rena pri Deutzu