Sibirska cesta (Сибирский тракт, Sibirsky trakt), tudi Moskovska cesta (Московский тракт, Moskovsky trakt) in Velika cesta (Bolshoi trakt, Большой тракт), je bila stara vojaška in trgovska pot, ki je povezovala evropsko Rusijo, vodila preko Sibirije in Vladivostoku dosegla Tihi ocean ter se kasneje odcepila čez Mongolijo v Kalgan na Kitajsko. Včasih so ji enostavno rekli Čajna cesta.

Gradnjo ceste je odredil ruski car dva meseca po sklenitvi pogodbe Nerchinsk, 22. novembra 1689. Po razjasnitvi spornih vprašanj, so se starejše trgovske poti za trgovino s čajem, dodatno preusmerile na sever. Vendar se je Sibirska cesta začela graditi šele leta 1730 in do sredine 19. stoletja še ni bila končana. Pred tem se je sibirski promet odvijal predvsem po rekah preko sibirskih rečnih poti. Prvi ruski naseljenci so prišli v Sibirijo po plovni poti Čerdinj (Чердынская дорога), ki se je začela zahodno od Urala. Leta 1597 je precej krajšo pot po kopnem odkril Artemy Babinov, nakar se Čerdinjina pot ni več uporabljala. Mesto Verkhoturye (Верхоту́рье) na Uralu je bila najbolj vzhodna točka Babinove ceste.

Sibirska cesta je bila znana tudi kot Čajna cesta, zaradi velikih količin čaja, ki so bile prepeljane iz Kitajske v Evropo preko Sibirije. Charles Wenyon, ki jo je prečkal leta 1893 je zapisal: "najboljši čaj, proizveden na Kitajskem, gre v Rusijo". Leta 1915 je Kitajska izvozila preko Sibirije 70.297 ton čaja, kar je predstavljalo 65% celotnega izvoza čaja. Pot so poimenovali Ruska karavanska mešanica čaja.

Prenašali so ga predvsem v obliki velikih težkih paketov, ki so omogočali kamelam prenos velikih količin na bolj strnjen način in bi jih lahko posredovali tudi kot denarno enoto. Iz Kjakhta so čaj peljali na sejem v Irbit za nadaljnjo preprodajo. Druga priljubljena kitajska uvozna točka je bila posušena korenina rabarbare, ki je bila prodana zahodno od St. Petersburga "za petnajst-kratnik, kot je stala v Kjakhtu."

Še danes trase več glavnih cest v Sibiriji sledijo bolj ali manj blizu stari Sibirski cesti. Tudi vpadnice v večja mesta nosijo uradno ali pogovorno ime, ki je spomin nanjo (Irkutsk trakta, Moskva trakta, itd.).