V Postojnski jami je raziskanih 24.340 m podzemnih rovov. Ta kraški jamski sistem v bližini Postojne je (za sistemom Migovec) drugi najdaljši v Sloveniji in največja turistična jama na Dinarskem krasu.

K jamskemu sistemu Postojnske jame sodijo tudi njeni naravni zgodovinski vhodi - Otoška jama, Magdalena jama, Črna jama in Pivka jama. Jamo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki iz Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z reko Rak v Planinski jami. Iz Planinske jame priteče na plano kot reka Unica.

V zadnjem letu jamski potapljači intenzivno raziskujejo sifone podzemnega toka med Pivko jamo in Planinsko jamo s ciljem, da bi preplavali povezavo med sistemoma Planinske in Postojnske jame.

Potem, ko si je reka Pivka utrla pot v podzemlje, je v dveh milijonih let postopoma zniževala svojo strugo in tako ustvarjala različna nadstropja jame. Voda, ki je pronicala skozi zakraselo površje, je v suhih rovih skozi tisočletja, kapljico za kapljico odlagala kalcit iz raztopljenega apneneca. Ustvarjala je edinstvene kapniške oblike - stalaktite, stalagmite, bisere, zavese, cevčice, ...

Stalna temperatura v notranjosti jame je bila še pred nekaj leti približno 8 °C, danes pa se giblje med 8 in 10 °C, kar je posledica globalnih klimatskih sprememb.

Največja globina jame je 115 m.