Pokhara

Pokhara (nepalsko पोखरा) je velemesto v Nepalu, v provinci Gandaki Pradeš. Je drugo največje mesto po številu prebivalcev za Katmandujem, skupaj z Lekhnathom pa tvori metropolitansko mesto Pokhara od maja 2017. Je glavno mesto province Gandaki Pradeš . Mesto služi tudi kot sedež okrožja Kaski . Pokhara je 200 kilometrov zahodno od prestolnice Katmandu. Nadmorska višina se giblje od 827 metrov v južnem delu do 1740 metrov na severu . Masiv Anapurna, s tremi od desetih najvišjih gorskih vrhov – Dhaulagiri, Anapurna I in Manaslu - je v območju med 24–56 km doline.

Pokhara se šteje za turistično prestolnico Nepala ki je izhodišče za trekinge, predvsem krožne poti okoli Anapurne, skozi zaščiteno območje Anapurne v Himalaji. Mesto je tudi dom številnih elitnih vojakov Gurk.

Zgodovina

Pokhara leži na pomembni stari trgovski poti med Kitajsko in Indijo. V 17. stoletju je bila del Kraljevine Kaski, ki je bila ena od Chaubisi Rajya (24 kraljevstev Nepala, सिसे राज्य), ki jo je vodila veja rodbine Shah. Številni hribi okrog Pokhare imajo še vedno srednjeveške ruševine. Leta 1786 je Prithvi Narayan Shah priključil Pokharo v svoje kraljestvo. Od takrat je postala pomembno trgovsko mesto na relacijah od Katmanduja do Jumle in od Indije do Tibeta. [1]

Pokhara je bila zamišljena kot trgovsko središče kralja Kaskija sredi 18. stoletja n. št., ko so se Nevarci iz Bhaktapurja preselili v Pokharo, ko jih je povabil kralj in se naselili v bližini glavnih poslovnih lokacij, kot so tempelj Bindhjabasini, Nalakomukh in Bhairab Tole. Večina takratne Pokhare je naseljena s Khasi (Brahmin, Čhetri, Thakuri in Dalitsi), Gurungi, Magari ... [2] Tudi trenutno Khasi, Gurungi (Tamu) in Magari tvorijo prevladujočo skupnost Pokhare. V mestu je tudi precejšnje število Nevarcev [3]. Majhna muslimanska skupnost je na vzhodnih obrobjih mesta, ki se običajno imenuje Miya Patan. Batulečaur na skrajnem severu je dom Gandharvasov ali Gaaineysov (ljudstvo glasbenikov). [4]

Bližnja gričevja okrog Pokhare so obkrožena z vasmi ljudstva Gurung z nekaj mesti, ki pripadajo Khas skupnosti. Majhne skupnosti Magarcev so prisotne predvsem na južnih obrobnih gričih. Nevarska skupnost skoraj ne obstaja v vaseh okoliških hribov zunaj meja mesta Pokhara.

Od leta 1959 do leta 1962 je približno 300.000 izgnancev prišlo v Nepal iz sosednjega Tibeta po priključitvi s Kitajsko. Večina tibetanskih izgnancev je nato prosila za azil v Dharamšali in drugih tibetanskih izgnanskih skupnostih v Indiji. Po podatkih UNHCR od leta 1989 približno 2500 Tibetancev vsako leto prestopi mejo v Nepal [5], mnogi med njimi pridejo v Pokharo kot običajno tranzitno skupnost v tibetanske izgnane skupnosti v Indiji. Približno 50.000–60.000 tibetanskih izgnancev prebiva v Nepalu in približno 20.000 Tibetancev v izgnanstvu živi v enem od 12 združenih taborišč, 8 v Katmanduju in 4 v Pokhari in okolici. Štiri tibetanska naselja v Pokhari so Jampaling, Paljorling, Taši Ling in Taši Palkhel. Ti tabori so se razvili v dobro zgrajena naselja, vsak z gompo (budistični samostan), čorten in njegovo posebno arhitekturo, Tibetanci pa so postali vidna manjšina v mestu. [6]

Do konca 1960-ih je bilo mesto dostopno le peš in se je štelo za še bolj mistično mesto kot Katmandu. Prva cesta je bila zgrajena leta 1968 (cesta Sidhartha) [7], po kateri se je začel turizem in mesto je hitro raslo. Območje ob jezeru Phewa, imenovano tudi jezero Side, se je razvilo v eno glavnih turističnih središč Nepala. [8]

Furer-Haimendorf, Christoph von (1978). "Trans-Himalayan Traders in Transition". V Fisher, James F. (ur.). Himalayan Anthropology. Great Britain: Mouton Publishers. str. 339. ISBN 978-90-279-7700-7. Whelpton, John (2005). A History of Nepal. Cambridge, UK: Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-80026-6. Genetti, Carol (2007). "Context: The distribution of Newars throughout Nepal". A Grammar of Dolakha Newar. Berlin: Mouton de Gruyter, GmbH & Co., KG. str. 12. ISBN 978-3-11-019303-9. Adhikari, Jagannath; Seddon, David (2002). Pokhara: biography of a town. Kathmandu, Nepal: Mandala Publications. ISBN 978-9993310143. Frechette, Ann (2002). Tibetans in Nepal: The Dynamics of International Assistance Among a Community in Exile (Studies in forced Migration, Vol. 11 izd.). USA: Berghahn Books. str. 136. ISBN 978-1-57181-157-8. Chhetri, Ram, B. (July 1990). Adaptation of Tibetan Refugees in Pokhara, Nepal: A Study on Persistence and Change. Theses for the Degree of Doctor of Philosophy (University of Hawaii at Manoa) No. 2542 (Thesis). Regmi Research Project (1979). Nepal Press Digest (Vol. 20, Issue 20 izd.). Regmi Research (Private) Ltd. str. 13. Sharma, Pitamber (2000). "Phewa Lakeside: Problems of tourism and common property resources". Tourism as Development: Case Studies from the Himalaya. Kathmandu: Himal Books. str. 53. ISBN 978-99933-13-00-7.
Photographies by:
Statistics: Position
3692
Statistics: Rank
30630

Dodaj nov komentar

Esta pregunta es para comprobar si usted es un visitante humano y prevenir envíos de spam automatizado.

Security
714293658Click/tap this sequence: 4199

Google street view

Where can you sleep near Pokhara ?

Booking.com
487.414 visits in total, 9.187 Points of interest, 404 Destinations, 40 visits today.