Po legendi, ki se nanaša na ta Taktšang (ki se v tibetanskem jeziku piše stag tshang), ki dobesedno pomeni 'tigrov brlog', se domneva, da je Padmasambhava (guru Rinpoče) prišel na to lokacijo iz Tibeta na hrbtu tigrice iz Khenpajonga. [1] Ta kraj je bil posvečen, da bi ukrotil demona Tigra.

 

Guru Padmasambhava, ustanovitelj jame meditacij. Stenska slika na Paro mostu.

Druga legenda pravi, da je nekdanja žena cesarja, znana kot Yeše Tsogjal, z veseljem postala učenka guruja Rinpočeja (Padmasambahva) v Tibetu. Preobrazila se je v tigrico in prenašala guruja na hrbtu iz Tibeta na sedanjo lokacijo Taktšanga v Butanu. V eni od jam je guru izvedel meditacijo in se pojavil v osmih inkarniranih oblikah (manifestacijah) in mesto je postalo sveto. Kasneje je kraj postal znan kot Tigrovo gnezdo.

 

Širši pogled na pobočje

Priljubljena legenda o samostanu Taktšang je dodatno okrašena z zgodbo o Tenzinu Rabgjeju, ki je tukaj leta 1692 zgradil tempelj. Avtorji so omenili, da se je guru Padmasmabhava iz 8. stoletja znova reinkarniral v obliko Tenzin Rabgje. Potrjevalni dokazi so bili naslednji: da so Tenzina Rabgja (njegovi prijatelji) videli sočasno znotraj in zunaj njegove jame; celo majhna količina hrane je bila primerna za prehrano vseh obiskovalcev; med bogoslužjem ni bil nihče poškodovan (kljub temu, da je bila pot v samostan nevarna in spolzka) in ljudje v dolini Paro so na nebu videli različne živalske oblike in verske simbole, vključno s tušem cvetja, ki se je pojavil in tudi izginil v zraku, ne da bi se dotaknil zemlje.

Kot je bilo že omenjeno, je bil samostan zgrajen okoli jame Taktšang Senge Samdup (stag tshang seng ge bsam grub), kjer običajno velja, da je indijski guru Padmasambhava meditiral v 8. stoletju. Na to mesto je prišel iz Tibeta na hrbtu Ješe Tsogjala, ki ga je preobrazil v letečo tigrico in pristal na pečini, ki jo je izvolil kot prostor za gradnjo samostana. Ustanovil je budizem in šolo Njingmapa mahajana budizma v Butanu in je veljal za »zaščitnika Butana«. Kasneje je Padmasmbahva obiskal okrožje Bumthang, da bi ukrotil močno božanstvo, ki ga je žalil lokalni kralj. Na steni jame v bližini templja Kurdže Lhakhang je zapisano, da ima odtis Padmasambhavovega telesa. Leta 853 je Langčen Pelkyi Singje prišel v jamo, da bi meditiral in dal jami ime 'Pelkjijeva jama'. Ko je kasneje umrl v Nepalu, naj bi njegovo telo čudežno vrnili v samostan po milosti božanstva Dordža Legpe; zdaj pravijo, da je zapečatena v čortenu v sobi na levi na vrhu vhodnega stopnišča. Čorten je bil obnovljen leta 1982-83 in ponovno leta 2004.

 

Milarepa (1040–1123), ki je meditiral v jami v Taktšangu.

Od 11. stoletja so mnogi tibetanski svetniki in ugledne osebnosti prišli v Taktšang, da bi meditirali, med drugim Milarepa (1040–1123), Pha Dampa Sangje (umrl 1117), tibetanski jogi Mačig Labdrön (1055-1145) in Thangton Gjelpo (1385–1464). V drugi polovici 12. stoletja je bila v Paru ustanovljena šola Lapa. [2] Med 12. in 17. stoletjem so številni lame, ki so prišli iz Tibeta, v Butanu ustanovili svoje samostane. Prvo svetišče, ki je bilo zgrajeno na tem območju, izvira iz 14. stoletja, ko je iz Tibeta prišel Sonam Gyeltšen, Njingmapa lama iz podružnice Kathogpa. Slike, ki jih je prinesel, se še vedno lahko rahlo razpoznajo na kamnu nad glavno stavbo, čeprav ni prvotnih sledi. Kompleks Taktšang Ugjen Tsemo, ki je bil obnovljen po požaru leta 1958, naj bi izhajal iz leta 1408. Taktšang je stoletja, do sredine 17. stoletja, ostal pod nadzorom lam Kathogpa.

 

Tšeču - ples menihov, ki jih je ustanovil Pema Ligpa iz Bumthanga

V 17. stoletju je znan terton Pema Lingpa Bumthang, ki je ustanovil številne samostane v različnih delih Butana, prav tako pripomogel k ustvarjanju verskih in posvetnih plesnih oblik iz njegove zasnove Zandog Pelri ('gora bakrene barve'), ki je bilo prebivališče guruja Padmasambahve (ki je isto mesto kot Paro Taktšang ali Tigrovo gnezdo). Ta ples poteka v Paru kot festival tšeču. Bilo je v času, da je Ngavang Namgjal iz sekte Drukpa, ki je pobegnil iz Tibeta, da bi se izognil preganjanju s strani nasprotne sekte reda Gelugpa (ki je prevladovala v Tibetu pod dalajlamami), v Butanu vzpostavljal upravni mehanizem.

Pravočasno se je uveljavil v Butanu kot 'model vladanja' in je bil s polno pristojnostjo znan kot šabdrung. Hotel je postaviti stavbo na mestu Taktšang Pel Phuk. Med tibetansko invazijo na Butan leta 1644-46 sta šabdrung in njegov tibetanski učitelj Njingmapa gTer-ston Rig-’dzin sNying-po pozvala Padmasambhavo in zaščitna božanstva pri Taktšangu, da bi premagali vsiljivce. Izvedel je bka ritualne obrede, povezane s praznovanjem tšečuja. Butan je zmagal v vojni proti Tibetu, toda šabdrung ni mogel zgraditi templja v Taktšangu, da bi proslavil dogodek, čeprav je to zelo želel.

Želja šabdrunga, da bi tukaj zgradil tempelj, je bila izpolnjena med 4. Druk Desi Tenzin Rabgje (1638–96), prvim in edinim naslednikom šabdrunga Ngavang Namgjela (Zhabs-drung Ngag-dbang rNam-rgyal), oddaljenega bratranca iz vzporedne linije, ki se spušča iz 'norega svetnika' iz 15. stoletja Drukpa Kunleja. Med svojim obiskom svete jame Taktšang Pel Phuk v času festivala tšeču leta 1692 je postavil temelje za gradnjo templja guruja Rinpočeja, imenovanega Tempelj guruja z osmimi imeni (’gu ru mtshan brgyad lha-khang). To je bila odločitev, ki jo je sprejel Tenzin Rabgje, medtem ko je stal v jami s pogledom na dolino Paro. V tem času je vodil tšeču festival verskih plesov. V tem času so bili edini templji, za katere je bilo ugotovljeno, da obstajajo na višjih višinah, Zangdo Pelri (Zongs mdog dPalri) in Ugjen Tsemo (Urgyan rTse-mo).

19. aprila 1998 je izbruhnil požar v glavni stavbi samostanskega kompleksa, ki je vseboval dragocene slike, artefakte in kipe. Ogenj naj bi bil posledica električnega kratkega stika ali utripajočih maslenih svetilk, ki osvetljujejo viseče tapiserije. Med požarom je umrl tudi menih. Obnovitvena dela so bila izvedena za ocenjeno ceno 135 milijonov butanskih ngultrumov. Butanska vlada in takratni kralj, Džigme Singje Vangčuk, sta leta 2005 nadzirala obnovo poškodovanega samostana in njegove vsebine. [3][4][5]