Otok Murano [muràno]), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).
Kakor ostali večji otoki v laguni, je Murano dejansko skupina več manjših otokov. V tem primeru jih je sedem, od katerih dva umetna, ki so povezani z več mostovi preko vmesnih kanalov. Površina je popolnoma poseljena, kar postavlja Murano med najgosteje naseljene kraje v laguni.
Med zgradbami izstopa več starinskih palač še iz dobe Beneške republike, na primer palača Giustinian, v kateri ima sedež Steklarski muzej, in občinska palača. V osemnajstem stoletju je bilo na otoku vsega osemnajst cerkva, a po Napoleonovem ukazu jih je bila večina porušena in so ostale do danes le tri, med katerimi bazilika iz sedmega stoletja.
Otok je bil med prvimi, ki so jih v petem in šestem stoletju poselili ubežniki s kopnega, ki so se umikali najprej pred hunskimi vdori in pozneje pred Langobardi. Ker je naselje raslo vzporedno z razvojem samih Benetk, je dolgo časa ohranilo določeno samostojnost. Med dvanajstim in trinajstim stoletjem je Serenissima vključila Murano v mestno administracijo, a kmalu je mestece spet začelo voliti lastne zakone in kovati lasten denar.
Leta 1295 je Republika prepovedala steklarsko obrt v Benetkah, ker so peči steklarjev večkrat povzročale hude požare, ki so uničevali pretežno lesene zgradbe tiste dobe. Steklarji so se masovno preselili v Murano, kjer je bila ta obrt že dobro razvita. Tu je bila namreč velika večina hiš delno kamnita, saj so stari pribežniki prinesli s kopnega veliko gradbenega materiala iz svojih opustošenih domov. .
![[node:title]](/sites/default/files/styles/640x320/public/default_images/default_0.JPG.webp?itok=aqV9zhFR)
Dodaj nov komentar