Po do sedaj znanih podatkih sta 8. avgusta 1786 kot prva vrh Mont Blanca osvojila Francoza Jacques Balma in Michel Paccard. Njun vzpon je vzpodbudil in nagradil aristokrat Horace-Benedict Saussure, ki se je v zgodovino zapisal kot začetnik gorništva. Prva ženska, ki je osvojila vrh, je bila Marie Paradis, nanj se je povzpela leta 1808. Danes goro in njeno okolico vsako leto obišče več tisoč planincev in turistov. Zaradi dobro utrjenih poti in žičnice, ki planince in turiste pripelje 1.000 metrov pod vrh, vzpon na goro že dolgo časa ne velja več za zahteven podvig. Edina večja prepreka, ki planince čaka pri vzponu, je višinska bolezen, ki nastane zaradi pomanjkanja kisika, višinska bolezen je tudi glavni vzrok vseh nesreč na tej gori. Največ nesreč se zgodi poleti, ko je gora zaradi ugodnih vremenskih razmer najbolj obiskana. Nevarnosti za plezalce pa ne predstavlja samo velika višina, ampak tudi globalno segrevanje. To je povzročilo pospešeno taljenje ledenikov, zaradi česar v poletnih mesecih marsikatera pot postane neprehodna.

Poleg alpinistov so se za najvišjo goro Evrope dolga desetletja zanimali tudi politiki. Kot velik problem se je izkazala meja, ki se je skozi zgodovino neprestano spreminjala. Sprva naj bi bil vrh gore v Italiji, nato na meji med obema državama, zdaj pa se nahaja v Franciji. Za goro so se zanimali tudi znanstveniki, zato so pod vrhom postavili observatorij, projekta se je lotil sam Gustav Eiffel (konstruktor Eifflovega stolpa), vendar je kasneje nad njim obupal. Observatorij so kasneje kljub številnim težavam vseeno zgradili. Deloval med letoma 1893 in 1906, nato pa ga je pogoltnil led.

Dva najbolj znana kraja pri Mont Blancu sta Chamonix v departmaju Haute-Savoie v Franciji (to je bil kraj prvih zimskih olimpijskih iger leta 1924) in Courmayeur v dolini Aoste v Italiji. Med obema mestoma pod to goro poteka cestni predor, katerega gradnja se je začela leta 1959 in zaključila leta 1965. Predor pod Mont Blancom je dolg 11,612 kilometrov in je ena od glavnih alpskih prometnih povezav.

Gora je bila priča tudi dveh letalskih nesreč. Leta 1950 se je v njen masiv zaletelo letalo Air Indija, podobna nesreča se je zgodila leta 1966, vanjo je bilo prav tako udeleženo letalo Air Indije. Obe letali sta bili namenjeni v Ženevo in v obeh nesrečah ni bilo preživelih.