Machu Picchu [izgovori máču píkču] (v kečuanščini »stara gora«; imenovan tudi Izgubljeno mesto Inkov) so dobro ohranjene predkolumbovske inkovske razvaline, ki ležijo na visokem gorskem grebenu na nadmorski višini približno 2350 m. Machu Picchu leži nad dolino reke Urubamba v sedanjem Peruju, približno 70 km severozahodno od Cuzca. Kljub temu, da so domačini ves čas vedeli zanj, je Machu Picchu šele leta 1911 svetu predstavil ameriški zgodovinar Hiram Bingham, ki je o kraju napisal tudi knjigo.

Zgodovina

Kraj je najbrž najbolj znan simbol Inkovskega imperija zaradi edinstvene lege, geoloških posebnosti in poznega odkritja leta 1911. Od leta 1983 je predel določen kot UNESCO-va svetovna dediščina in vzbuja zaskrbljenost zaradi škode, ki jo povzroča turizem.

Machu Picchu je bil zgrajen okoli leta 1450, na vrhuncu inkovskega imperija. Zgrajen naj bi bil v obdobju dveh Inkov, Pachacutec Yupanqui (1438-1471) in Tupac Yupanqui (1472 - 93), opuščen pa nekaj več kot 100 let kasneje, leta 1572.[1]. Dne 24. julija 1911 je ameriški zgodovinar zaposlen kot predavatelj na univerzi Yale, Hiram Bingham razglasil odkritje Machu Picchuja po tem, ko je iskal mesto Vilcabamba, zadnje zatočišče Inkov v času španskega osvajanja. Do Machu Picchuja je Binghama pripeljal Pablito Alvarez, domačin, 11-letni Kečua fant.

Arheološki dokazi (skupaj z nedavno obdelavo zgodnjih kolonialnih listin) kažejo, da Machu Picchu ni bilo navadno mesto, temveč podeželsko počitniško mesto za inkovsko plemstvo. Kraj ima veliko dvorišče, okoli njega pa stojijo velika palača in templji za inkovska božanstva ter druge zgradbe za vzdrževalno osebje. Ocenjujejo, da je v Machu Picchu prebivalo največ 750 ljudi istočasno, in verjetno jih je le malo živelo v mestu med deževno dobo in ko ni bilo plemstva.

Kraj naj bi Inki izbrali zaradi edinstvene lege in geoloških značilnosti. Govori se, da obris gorskega grebena za Machu Picchu predstavlja obraz Inka, ki gleda navzgor proti nebu, z najvišjim vrhom Huayna Picchu (kar pomeni Mlada ptica ali Mlada gora), ki predstavlja njegov nos. Sama gora Huayna Picchu ima obliko gigantske pume.

Inki so verjeli, da zemljine trde kamnine ne smejo lomiti, zato so mesto zgradili iz skal, ki so jih nalomili iz posameznih prodnikov, ki so jih našli na ozemlju. Za nekatere kamnite zgradbe niso uporabili malte. Zanašali so se na izredno natančno rezanje klad, kar je razvidno v kamnitih zidovih s špranjami, širokimi manj kot 1 mm.

Leta 1913 je kraj doživel pomemben promocijski dogodek, saj je revija National Geographic Society posvetila Machu Picchu celotno aprilsko izdajo.

 
Menijo, da je Inkom ta velik kamen po imenu Intihuatana služil kot astronomska ura.
"Historic Sanctuary of Machu Picchu". UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno dne 2012-05-06.
Photographies by:
Martin St-Amant (S23678) - CC BY 3.0
No machine-readable author provided. Xauxa assumed (based on copyright claims). - CC BY-SA 3.0
Diespas - Public domain
Statistics: Position
16
Statistics: Rank
3347421

Dodaj nov komentar

Esta pregunta es para comprobar si usted es un visitante humano y prevenir envíos de spam automatizado.

Security
593867142Click/tap this sequence: 7118

Google street view

Where can you sleep near Machu Picchu ?

Booking.com
487.420 visits in total, 9.187 Points of interest, 404 Destinations, 46 visits today.