Knosos (grško Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi. Je ob severni obali Krete, nedaleč od upravnega središča Heraklion.
Velik kompleks palače je bil zgrajen na kraju starejšega neolitskega naselja, okrog njega pa je pozneje zraslo mesto. Palača je bila politično in versko središče minojske civilizacije. Konec bronaste dobe, nekje v obdobju 1380–1100 pr. n. št., so jo prebivalci zapustili in območje ni bilo nikoli več trajno naseljeno. Ime Knosos se je ohranilo v starogrških zapisih o velikem mestu na Kreti, z dejanskim najdiščem pa ga povezujejo materialni ostanki, predvsem kovanci s tem napisom, najdeni v bližini.
S starodavnim mestom so povezane številne legende. Vladal naj bi kralj Minos, kar povezuje palačo z miti, kot sta labirint z Minotavrom in zgodba o Dedalu in Ikarju.
Najdišče je leta 1878 odkril grški arheolog Minos Kalokairinos, leta 1900 pa...Preberite več
Knosos (grško Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi. Je ob severni obali Krete, nedaleč od upravnega središča Heraklion.
Velik kompleks palače je bil zgrajen na kraju starejšega neolitskega naselja, okrog njega pa je pozneje zraslo mesto. Palača je bila politično in versko središče minojske civilizacije. Konec bronaste dobe, nekje v obdobju 1380–1100 pr. n. št., so jo prebivalci zapustili in območje ni bilo nikoli več trajno naseljeno. Ime Knosos se je ohranilo v starogrških zapisih o velikem mestu na Kreti, z dejanskim najdiščem pa ga povezujejo materialni ostanki, predvsem kovanci s tem napisom, najdeni v bližini.
S starodavnim mestom so povezane številne legende. Vladal naj bi kralj Minos, kar povezuje palačo z miti, kot sta labirint z Minotavrom in zgodba o Dedalu in Ikarju.
Najdišče je leta 1878 odkril grški arheolog Minos Kalokairinos, leta 1900 pa je izkopavanja prevzel sir Arthur Evans in v 35 letih iz arheoloških plasti rekonstruiral palačo iz obdobja minojske civilizacije.
Dodaj nov komentar