Veliki kitajski zid (tradicionalno kitajsko: 長城; poenostavljeno kitajsko: 长城; pinjin: Chángchéng; na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14. stoletja do začetka 17. stoletja, za časa dinastije Ming, s katero je ta želela zaščititi Kitajsko pred napadi mongolskih in hunskih plemen.

Uradna opredelitev tega, kar pomeni Veliki zid, ni bila dogovorjena, zaradi česar je celoten potek zidu težko opisati v celoti. Obrambne linije vsebujejo več raztežajev obzidja in jarkov, pa tudi posamezne trdnjave. Po zadnjih meritvah je vseh posameznih odsekov zidov je kar enaindvajset tisoč sto šestindevetdeset kilometrov (21.196 km).

V Kitajski zid so bili vključeni številni že obstoječi zidovi, ki so jih od 3. stoletja pr. n. št. Kitajci gradili proti plenilskim pohodom nomadskih plemen iz današnje Mongolije in Mandžurije. Razteza se na dolžini kar 8851,8 k...Preberite več

Veliki kitajski zid (tradicionalno kitajsko: 長城; poenostavljeno kitajsko: 长城; pinjin: Chángchéng; na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14. stoletja do začetka 17. stoletja, za časa dinastije Ming, s katero je ta želela zaščititi Kitajsko pred napadi mongolskih in hunskih plemen.

Uradna opredelitev tega, kar pomeni Veliki zid, ni bila dogovorjena, zaradi česar je celoten potek zidu težko opisati v celoti. Obrambne linije vsebujejo več raztežajev obzidja in jarkov, pa tudi posamezne trdnjave. Po zadnjih meritvah je vseh posameznih odsekov zidov je kar enaindvajset tisoč sto šestindevetdeset kilometrov (21.196 km).

V Kitajski zid so bili vključeni številni že obstoječi zidovi, ki so jih od 3. stoletja pr. n. št. Kitajci gradili proti plenilskim pohodom nomadskih plemen iz današnje Mongolije in Mandžurije. Razteza se na dolžini kar 8851,8 km , od Šan-čaj-kuana ob zalivu Bo haj na vzhodu, na meji med ožjo Kitajsko in Mandžurijo, do Lop Nura v jugovzhodnem delu province Šindžjang.

Utrdbe Han se začnejo od prelaza Jumen in prelaza Jang, jugozahodno od mesta Dunhuang, v provinci Gansu. Razvaline najbolj oddaljenih mejnih postojank Han najdemo v Mamitu ('Konj izgubi pot') v bližini prelaza Jumen. Prelaz Džjaju, ki je v provinci Gansu, je zahodni konec velikega zidu Ming. Od prelaza Džjaju zid nepretrgano poteka navzdol po koridorju Heši in v puščave Ningšia, kjer vstopi v zahodni rob zanke Rumene reke na Jinčuan. Tu so bili postavljeni prvi večji odseki v času dinastije Ming skozi puščavo Ordos do vzhodnega roba zanke Rumene reke. Tam se na prelazu Pjantov (t 偏頭 關, s 偏头 关, Piāntóuguān) v mestu Šindžov, provinca Šanši, se zid razcepi na dva, zunanji Veliki zid (t 外 長城, s 外 长城, Wài Chǎngchéng) pa se razteza vzdolž meja notranje Mongolije s Šanšijem v provinci Hebej in notranji Veliki zid (t 內 長城, s 內 长城, Nèi Chǎngchéng), ki teče jugovzhodno od prelaza Pjantov, približno 400 km in teče preko pomembnih prelazov, kot je prelaz Pingšing in prelaz Janmen, preden se pridružita zunanjemu Velikemu zidu v Sihaije (四海 冶, Sìhǎiyě), v pekinškem okrožju Jančing.

Photographies by:
Severin.stalder - CC BY-SA 3.0
User:Doron - CC BY-SA 3.0
Notyourbroom - CC BY 3.0
Statistics: Position
7
Statistics: Rank
4610958

Dodaj nov komentar

Esta pregunta es para comprobar si usted es un visitante humano y prevenir envíos de spam automatizado.

Security
659428371Click/tap this sequence: 7231

Google street view

Where can you sleep near Kitajski zid ?

Booking.com
490.008 visits in total, 9.198 Points of interest, 404 Destinations, 57 visits today.