Prva omemba gradu je v zapisu iz leta 179, ki poroča o zmagi II. rimske legije v bitki pri Laugariciju (latinsko ime za Trenčín).[1] Najstarejša zgradba v kompleksu je kamnita rotunda, verjetno zgrajena v času Velike Moravske. Sredi 13. stoletja je bil grad sedež Barona Jakaba Csesznekyja, vazala madžarskega kralja Béle IV. Konec 13. ali v začetku 14. stoletja je bil grad sedež Matuša III. Čaka, legendarnega vladarja reke Váh in Tater. Po njem se imenuje Matúšev stolp, ki je najbolj slikovit del gradu. V spodnjem delu gradu se nahaja vodnjak, ki naj bi ga dal, po legendi, v času Osmanskega imperijaa, izkopati princ Omar. Izkopati naj bi ga dal dal v čast svoji ljubezni, Fatimi, zaradi česar se ga danes drži ime »vodnjak ljubezni«. V resnici je bil vodnjak v živo skalo izklesan v 16. stoletju in je globok okoli 80 metrov. Izkop je trajal 40 let.