Gora Arafat (arabsko: جَبَل عَرَفَات, romanizirano: Jabal ʿArafāt) in z drugim arabskim imenom Jabal ar-Raḥmah (arabsko: جَبَل ٱلرَّحْمَة, lit. 'gora usmiljenja'), je granodioritni hrib približno 20 km (12 mi) jugovzhodno od Meke, v istoimenska provinca v Savdski Arabiji. Gora je visoka približno 70 m (230 čevljev), njena najvišja točka pa je na nadmorski višini 454 metrov (1490 čevljev).

Po nekaterih islamskih tradicijah je hrib kraj, kjer je prerok Mohamed stal in imel poslovilno pridigo, znano tudi kot Khutbat al-Wada', svojemu Sahabah (Tovariši), ki so ga spremljali na hadž proti koncu njegovega življenja. Nekateri muslimani prav tako verjamejo, da je gora Arafat kraj, kjer sta se Adam in Eva (Hawa) ponovno združila na Zemlji, potem ko sta padla z neba, in verjamejo, da je gora kraj, kjer jima je bilo odpuščeno, zato so ji dali ime Jabal ar-Rahmah< /i>, kar pomeni "Gora usmiljenja". Na vrhu gore je postavljen steber, ki prikazuje, kje naj bi se ta dogodek zgodil.

Gora je še posebej pomembna med hadžom, saj je 9. dan islamskega meseca Dhu al-Hijjah, znan tudi kot dan 'Arafah po gori sami, dan, ko romarji zapustijo hadž Mina za Arafata; ta dan velja za najpomembnejši dan hadža. khutbah (pridiga) je podana in molitve Zuhr in Asr se molijo skupaj v dolini. Romarji ves dan preživijo na gori in kličejo Alaha, naj jim odpusti grehe.