Gazi Husrev-begova mošeja (bosansko Gazi Husrev-begova džamija/turško Gazi Hüsrev bey camii) je mošeja v Sarajevu v Bosni in Hercegovini. Zgrajena v 16. stoletju, je največja zgodovinska mošeja v Bosni in Hercegovini in ena najbolj reprezentativnih osmanskih struktur na Balkanu. Ker je bila osrednja sarajevska džamija že za časa svoje gradnje, danes služi tudi kot glavna mošeja Islamske skupnosti Bosne in Hercegovine. Nahaja se v soseski Baščaršija v občini Stari Grad in jo kot enega glavnih arhitekturnih spomenikov v mestu turisti redno obiskujejo.
Gazi Husrev-begova mošeja je bila zgrajena leta 1530 kot osrednji objekt Begove obdaritve, obsegala je tudi maktab in medreso (islamska osnovna in srednja šola), bezistan (obokano tržnico), hamam (javno kopališče) itd. Da je tedanji osmanski guverner Bosne ustanovil ta vakuf, je pomenilo ključni trenutek v razvoju mesta. Ime arhitekta ni znano, toda po nekaterih razmislekih, med drugim tudi slavnega Mimarja Sinana, se je večina učenjakov strinjala, da je Acem Esir Ali Alaüddin, osmanski mimar perzijskih prednikov, najverjetneje njen graditelj.[1] Zgodovinski dokumenti pričajo, da so pri zidanju sodelovali dubrovniški zidarji, ki jih je od njih vlade zahteval Gazi Husrev-beg.
Gazi Husrev-begova mošeja je bila prva mošeja na svetu, ki je leta 1898 v času Avstro-Ogrske dobila elektriko in električno razsvetljavo.[2]
↑ "Nihad Čengić - Begova džamija kao djelo umjetnosti". Pridobljeno dne 17 July 2016. ↑ Izvor: Dnevni avaz, br. 4297, godina XII, nedjelja, 9.9.2007., Panorama, str. 14
![[node:title]](/sites/default/files/styles/640x320/public/default_images/default_0.JPG.webp?itok=aqV9zhFR)
Dodaj nov komentar