Rimljani so na skalnem griču zgradili utrdbo, kjer zdaj grad Château de Foix gleda na mesto. Mesto verjetno izvira iz oratorija, ki ga je ustanovil Karel Veliki, iz katerega je nato leta 849 nastal samostan svetega Volusiana.

Ustanovitev samostana sv. Volusiena leta 849 je omogočila razvoj mestnega življenja v 10. do 12. stoletju. Mesto je svoj vrhunec doseglo v 14. stoletju.

Prvotno je ozemlje pripadalo Akvitanskemu vojvodstvu, kasneje h Carcassonneju. Od 11. stoletja dalje so ga imeli v lasti domači grofje Foix, ki so nad krajem zgradili utrjen grad, od koder so vladali istoimenski grofiji do leta 1290, ko so se ob širitvi njihovega ozemlja preselili v Pau, (provinca Béarn).

Grad, katerega temelji segajo v zgodnje 10. stoletje, je bil med albižansko križarsko vojno močna trdnjava, ki je med 1211 in 1217 vzdržala večkratne napade Simona de Montforta IV. Leta 1272, ko je grof Foixa zavrnil priznanje suverenosti francoskega kralja, je Filip Drzni osebno prevzel vodstvo odprave proti mestu, nato se je grof predal. Leta 1290 so na srečanju province Béarn in grofa Foixa, mesto praktično grofje zapustili. Gaston Phoebus je zadnji živel na gradu, do 16. stoletja pa je grad izgubil svoj vojaški namen.

Leta 1536 se je v Foixu začela prva reformacijska pridiga, leta 1579 pa je bila uničena cerkev Montgauzy. Enaka usoda je čakala samostan in njegovo cerkev leta 1581. Naslednje leto so Foix ponovno prevzeli katoliki, leta 1589 pa je bil grof Foix, Henrik Navarrski, okronan za francoskega kralja in postal Henrik IV. Francoski.

Grad je bil do leta 1864 uporabljen kot zapor.

Med francosko revolucijo se je grofija Foix združila s sosednjo grofijo Couserans v novoustanovljen departma Ariège, katerega sedež je postal kraj Foix.