Zgodovina

Angkor Vat se nahaja 5,5 km severno od modernega mesta Siem Reap in nekoliko jugvzhodno od prejšnjega glavnega mesta, ki je stalo pri Baphuonu. Na območju Kambodže, kjer je pomembna skupina starih struktur, je najjužnejša od glavnih Angkorskih lokacij.

Po legendi je gradnjo Angkor Vata odredil Indra kot palačo za svojega sina Precha Ket Mealea. [1] Kitajski popotnik Daguan Zhou iz 13. stoletja je verjel, da so bili nekateri templji zgrajeni v eni noči z božjimi arhitekti. [2]

Prvotna zasnova in gradnja templja je potekala v prvi polovici 12. stoletja, v času vladavine Suryavarmana II. (vladal 1113 - okoli 1150.). Posvečena Višnuja, je bil zgrajen kot državni kraljevi in tempelj prestolnice. Kot nobena najdena stela, niti vsi sodobni napisi, ki se nanašajo na tempelj, njegovo izvirno ime ni znano, vendar pa so lahko znan kot "Varah Vishnu-lok" po glavnem božanstvu. Kmalu po kraljevi smrti so se dela končala, zato so nekatere dekoracije bas-reliefov nedokončane. [3] Leta 1177, približno 27 let po smrti Suryavarmana II., so Angkor oplenili Čampi (Champa, vijetnamsko Chăm Pa, Chiêm Thành), tradicionalni sovražniki Kmerov. [4] Novi kralj Jajavarmana VII. je imperij obnovil in ustanovil novo glavno mesto in državni tempelj (Angkor Thom in Bayon) nekaj kilometrov proti severu.

Proti koncu 12. stoletja se je Angkor Vat postopoma preoblikoval iz hindujskega središča čaščenja v budizem, ki se nadaljuje vse do današnjih dni. Angkor Vat je nenavaden med Angkorski templji v tem, da čeprav je bil nekoliko zanemarjen po 16. stoletju ni bil nikoli povsem opuščen, njegovo ohranjanje pa deloma posledica dejstva, da je obrambni jarek tudi nekaj zaščite pred posegom džungle. Eden od prvih zahodnih obiskovalcev templja je bil António da Madalena, portugalski menih, ki ga je obiskal leta 1586 in dejal, da "je tako izredna gradnja, ki je ni mogoče opisati s peresom predvsem zato, ker ni kot nobena druga zgradba na svetu. Ima stolpe in dekoracijo in vso prefinjenost, ki si jo lahko človeški genij zamisli." [5]

V 17. stoletju Angkor Vat ni bil popolnoma zapuščen in je deloval kot budistični tempelj. Štirinajst napisov datiranih iz 17. stoletja so odkrili v območju, ki pričajo, da so japonski budistični romarji ustanavljali majhna naselja ob kamboških domačinih. V tistem času so tempelj obiskovali japonski obiskovalci kot znameniti Jetavana vrt Bude, ki se je prvotno nahajal v kraljestvu Magadha v Indiji. Najbolj znan napis pripoveduje o Ukondafu Kazufusaji, ki je praznoval kmersko novo leto v Angkor Vatu leta 1632. [6]

V sredini 19. stoletja je tempelj obiskal francoski naravoslovec in raziskovalec Henri Mouhot, ki je populariziral mesto na zahodu z objavo potovalnih zapiskov, v katerih je zapisal:

"Eden od teh templjev - tekmec Salomona in pprimerljiv s starodavnim Michelangelom, lahko zaseda častno mesto poleg naših najlepših stavb. Je veličastnejši kot karkoli levo od Grčije ali Rima in predstavlja žalosten kontrast državnega barbarstva, v katero ga je nacija sedaj pahnila." [7]

Mouhot, kot drugi zgodnji zahodnih obiskovalec ugotovlja, da je težko verjeti, da bi lahko Kmeri zgradili tempelj in da je zmotno datiran v približno istem času kot Rim. Prava zgodovina Angkor Vata je del samo slogovnih in epigrafskih dokazov nabran med poznejšimi obnovitvenimi-restavratorskimi deli, opravljenimi v celotnem mestu Angkor. Tukaj ni bilo običajnih stanovanj ali hiš ali drugih znakov poselitve, vključno s kuhinjskimi pripomočki, orožjem ali oblačili, ki jih običajno najdemo v antičnih mestih. Namesto tega obstajajo dokazi o spomenikih samih.

Angkor Wat je zahteval precejšnjo obnovo v 20. stoletju, predvsem odstranitev nakopičene zemlje in vegetacije. Delo je bilo prekinjeno zaradi državljanske vojne in nadzora države Rdečih Kmerov med letoma 1970 in 1980, vendar je bilo narejeno relativno malo škode, razen kraje in uničenja predvsem post-angkorskih kipov. [8]

Tempelj je močan simbol Kambodže in je vir velikega nacionalnega ponosa, ki je vključen v diplomatske odnose med Kambodžo in Francijo, ZDA in njeno sosedo Tajsko. Upodobitev Angkor Vata je bil del kamboške nacionalne zastave od uvedbe prve različice leta 1863. Iz večje zgodovinske in celo medkulturne perspektive pa tempelj Angkor Vat ni postal simbol nacionalnega ponosa sui generis, ampak je bil vpisan v večji politično-kulturni proces francoske kolonialne dediščine, v kateri je bil prvotni tempelj predstavljen na francoskih kolonialnih in univerzalnih razstavah v Parizu in Marseillu med letoma 1889 in 1937. [9] Angkor Vatova estetika je bila tudi na ogled v mavčnem muzeju Louisa Delaporteja, imenovanem Musée Indo-chinois, ki je obstajal v pariški palači Trocadero iz okoli.1880 do sredine leta 1920. [10]

Čudovita umetniška zapuščina Angkor Vata in drugih kamboških spomenikov v regiji Angkor, je vodila Francijo da sprejme Kambodžo kot protektorat 11. avgusta 1863 in napadla Siam, ter prevzela nadzor nad ruševinami. To hitro privedlo do povrnitve ozemlja v severozahodnem vogalu države Kambodži, ki je bila pod siamskim (Tajskim) nadzorom od leta 1351 (Manich Jumsai 2001) ali pa po nekaterih podatkih od 1431. Kambodža se je osamosvojila od Francije 9. november 1953 in ima od takrat pod nadzorom Angkor Vat. Primerno je reči, da je od kolonialnega obdobja naprej do kandidature lokacije, kot je Unescov seznam svetovne dediščine leta 1992, je bil ta poseben tempelj Angkor Vat ključnega pomena pri oblikovanju modernega in postopoma globaliziranega koncepta grajene kulturne dediščine. [11]

↑ J. Hackin; Clayment Huart; Raymonde Linossier; Raymonde Linossier; H. de Wilman Grabowska; Charles-Henri Marchal; Henri Maspero; Serge Eliseev (1932). Asiatic Mythology:A Detailed Description and Explanation of the Mythologies of All the Great Nations of Asia. str. 194. ↑ daguan Zhou (2007). A Record of Cambodia: The Land and Its People. Translated by Peter Harris. Silkworm Books. ↑ "Angkor Wat, 1113–1150". The Huntington Archive of Buddhist and Related Art. College of the Arts, The Ohio State University. Pridobljeno dne 27 April 2008. ↑ Coedès, George (1968). Walter F. Vella (ur.). The Indianized States of Southeast Asia. trans.Susan Brown Cowing. University of Hawaii Press. str. 164. ISBN 978-0-8248-0368-1. ↑ Higham, The Civilization of Angkor pp. 1–2. ↑ "History of Cambodia, Post-Angkor Era (1431 - present day)". Cambodia Travel. Pridobljeno dne 18 October 2015. ↑ Quoted in Brief Presentation by Venerable Vodano Sophan Seng ↑ APSARA authority, The Modern Period: The war ↑ Falser, Michael (2011). Krishna and the Plaster Cast. Translating the Cambodian Temple of Angkor Wat in the French Colonial Period. ↑ Falser, Michael (2013). From Gaillon to Sanchi, from Vézelay to Angkor Wat. The Musée Indo-Chinois in Paris: A Transcultural Perspective on Architectural Museums.. ↑ Falser, Michael: Clearing the Path towards Civilization - 150 Years of "Saving Angkor". In: Michael Falser (ed.) Cultural Heritage as Civilizing Mission. From Decay to Recovery. Springer: Heidelberg, New York, pp. 279–346.