Kurdistan ali Veliki Kurdistan, antični Corduene,) je grobo definirana geografsko kulturna pokrajina, kjer Kurdi oblikujejo večinsko prebivalstvo,, ozemlje, kjer imajo njihova kultura, jezik in narodna identiteta svojo zgodovinsko osnovo.

Sodobno poimenovanje Kurdistana se nanaša na štiri dele velikega Kurdistana, v katerega so vključeni deli jugovzhodne Turčije (Severni Kurdistan), severne Sirije (Rojava ali Zahodni Kurdistan), severnega Iraka (Južni Kurdistan) in zahodnega Irana (Vzhodni Kurdistan). Nekatere kurdske organizacije si prizadevajo ustvariti neodvisno državo Kurdistan, sestavljeno iz nekaterih ali iz vseh ozemelj, koder Kurdi predstavljajo večinsko prebivalstvo, medtem ko druge težijo k večji avtonomiji Kurdov znotraj meja že obstoječih držav.

Iraški Kurdistan je prvi dobil avtonomijo leta 1970 s sporazumom s takratno iraško vlado, njegov status je bil potrjen kot avtonomna entiteta znotraj zvezne iraške republike v letu 2005. V Iranu se nahaja provinca Kurdistan, ki pa nima lastne vlade. Kurdi v Siriji, razdeljeni v treh kantonih ob meji s Turčijo: Efrîn, Kobanê in Cizîr, so med državljansko vojno, ki poteka od pomladi 2011, uspeli prevzeti nadzor nad večjim delom ozemelj svojih kantonov ter vzpostavili lastno vlado; nekateri kličejo po avtonomiji v demokratični Siriji, drugi upajo na ustanovitev neodvisnega Kurdistana.

Kurdi v Turčiji se borijo za svoje pravice vse od razpada Otomanskega imperija, ko je njihovo ozemlje pripadlo Turčiji. Med krvavo zadušenimi kurdskimi vstajami v 20. in 30. letih 20. stoletja je turška oblast regijo razglasila za zaprto vojaško območje (med letoma 1925 in 1965). Uporaba kurdskega jezika je bila nezakonita, besede Kurdi in Kurdistan izbrisane iz slovarjev in zgodovinskih knjig, samo prebivalstvo pa imenovano za gorske Turke. Leta 1983 so bile številne turške province podvržene vojnemu pravu kot odgovor na aktivnosti vojaško politične Kurdske delavske stranke (PKK).Gverilska vojna, v kateri se je bila večina podeželskega prebivalstva prisiljena izseliti, na tisoče kurdskih vasi uničenih, več kot 37 tisoč ljudi ubitih v nasilju, se je pričela umirjati po ujetju vodje PKK Abdullaha Öcalana v letu 1999 in vpeljevanjem večje stopnje tolerance do kurdskih kulturnih dejavnosti pod pritiskom s strani Evropske zveze. Kljub temu ob meji s Sirijo in Irakom še vedno traja politično nasilje s strani turških oblasti, ki se je z vdorom islamskih teroristov, njihovo osvojitvijo ozemelj v Siriji in Iraku ter vzpostavitvijo Islamske države Iraka in Levanta še povečalo.