Dunaj (nemško Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija. Dunaj ima okoli 1,9 milijona prebivalcev (2,6 milijona v velemestnem območju) in je kulturno, gospodarsko in politično središče Avstrije. Po številu prebivalcev znotraj mestnih meja je na sedmem mestu v Evropski uniji. Do začetka 20. stoletja je bil največje nemško govoreče mesto in je do razpada Avstro-Ogrske po koncu prve svetovne vojne imel kar dobra 2 milijona prebivalcev. Danes za Berlinom zaseda drugo mesto med nemško govorečimi mesti. Dunaj gosti številne mednarodne organizacije, med drugimi Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Organizacijo držav izvoznic nafte (OPEC), Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) in druge. Mesto leži v vzhodnem delu Avstrije, v bližini meja s Češko, Slovaško in Madžarsko. Te regije skupaj tvorijo t. i. evropsko centropa obmejno regijo. Skupaj z bližnjo Bratislavo Dunaj tvori metropolitansko območje z okoli tremi milijoni ljudi. Leta 2001 je bilo mestno jedro Dunaja uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.

Dunaj je sedež več pomembnih znanstvenih in izobraževalnih ustanov, predvsem dunajske Univerze, ki je ena izmed dveh najstarejših univerz severno od Alp, Konservatorija, Tehniške univerze ter več drugih javnih in zasebnih visokih šol in univerz, Avstrijske akademije znanosti, kakor tudi rimskokatoliške nadškofije in metropolije (ene izmed dveh v Avstriji) pod vodstvom kardinala, 100 let je bil tudi sedež Avguštineja, cesarske vojaške akademije itd.

Poleg tega, da ga zaradi glasbene dediščini imenujejo mesto glasbe, imenujejo Dunaj tudi mesto sanj, saj je bil dom prvemu psihoanalitiku, Sigmundu Freudu. Začetki mesta segajo v čas zgodnjih keltskih in rimskih naselbin (gl. Vindobona), ki so se skozi čas preobrazile v srednjeveško in baročno mesto, prestolnico avstro-ogrskega cesarstva. Znan je po svoji ključni vlogi kot evropsko glasbeno središče, in to od časov dunajske klasike do zgodnjega 20. stoletja. Zgodovinsko jedro mesta je bogato z arhitekturnimi pomniki, vključujoč baročne gradove in vrtove, in se ponaša z znamenito Ringstrasse iz poznega 19. stoletja z velikimi poslopji, spomeniki in parki.

V študiji iz leta 2005, kjer so primerjali 127 svetovnim mest, je časnik Economist Dunaj skupaj s kanadskim Vancouvrom postavil na prvo mesto po kvaliteti življenja. Leta 2012 je med 140 mesti zasedel drugo mesto, za avstralskim Melbournom. Svetovalna hiša Mercer je v svojih primerjavah kvalitete življenja med stotinami svetovnimi mest Dunaj na prvo mesto postavila šest zaporednih let (2009–2014).

Mesto je v letih 2007 in 2008 zasedlo tudi prvo mesto po kulturi inovacij, in peto v svetu (med 256 mesti) v Indeksu inovacijskih mest iz leta 2011; indeks je zajemal 162 kazalcev iz treh področij: kultura, infrastruktura in tržišča. Dunaj redno gosti konference s področja mestnega planiranja, pri čemer pogosto služi za vzgled načrtovalcem mestnega razvoja po vsem svetu. Med letoma 2005 in 2010 je Dunaj zasedal položaj številke ena med gostitelji mednarodnih kongresov in srečanj. Dunaj vsako leto pritegne tudi preko 12 milijonov turistov.

Poleg tega, da je Dunaj priljubljen turistični cilj in prestolnica sosednje države, je Dunaj za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19. stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so Ivan Grohar, Ivan Cankar, Jože Plečnik in Maks Fabiani.