Tadž Mahal (hindijsko ताज महल, iz perzijskega/urdujskega تاج محل‎ - krona palač) je razkošen mavzolej pri mestu Agra v Indiji, ki ga je dal v 17. stoletju zgraditi mogulski šah Džahan za svojo perzijsko ženo Mumtaz Mahal po rodu Arjumand Banu Begum (tudi Mumtaz-ul-Zamani), ki je umrla pri porodu štirinajstega otroka.

Tadž Mahal je izjemen primer mogulske arhitekture, ki je mešanica perzijske, osmanske, indijske in islamske arhitekture. Gradnja se je začela okoli leta 1632 in je bila končana okoli 1653 ter je zaposlovala na tisoče obrtnikov in rokodelcev. Arhitekti so delali pod cesarskim nadzorom. Med njimi so bili Abd ul-Karim Ma'mur Khan, Makramat Khan in Ustad Ahmad Lahauri ter kot glavni oblikovalec Lahauri.

Leta 1983 je bil Tadž Mahal vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine kot »dragulj islamske arhitekture in kot zelo občudovan spomenik svetovne dediščine«.