Estuariji rek Ren, Meuse in Šelda so bili skozi stoletja izpostavljeni poplavam. Po tem ko je bila leta 1933 zgrajena glavna železniška proga in cesta vzdolž morske obale (Afsluitdijk), so Nizozemci začeli graditi jezove v rečnih deltah Rena in Meuse (nizozemsko Rijn in Maas). Cilj je bil skrajšati morsko obalo in ustvariti umetno sladkovodno jezero.

Zadnja velika poplava se je zgodila leta 1953, ko je močna nevihta porušila nekaj nasipov na jugozahodu Nizozemske in je več kot 1800 ljudi utonilo. Nizozemska vlada se je odločila začeti dela pod naslovom "Projekt Delta", s katerim bi nizozemsko obalo zaščitila od bodočih poplav. Plan je bil zapreti estuarije rek z jezovi tako, da bi se dolžina morskih nasipov zmanjšala za okoli 640 km. Na jezovih so postavljena dvoja kovinska vrata, da lahko ladje vplovejo v pristanišča Rotterdam in Antwerpen (Anvers).

Najvažnejši del Projekta Delta je bil zaščita obalnega dela pokrajine južne Nizozemske, v kateri živi okoli 4 milijone ljudi pod nivojem morja. Če bi morje to področje poplavilo, je zelo majhna verjetnost, da bi ljudje uspeli v pravem času zapustiti ogroženo območje.

Danes se ti nasipi nadgrajujejo zaradi nevarnosti dviga nivoja morja in podnebnih sprememb. Načrtujejo dokončati nadgradnjo do leta 2017. Nasipi naj bi ščitili morsko obalo od dviga morja za 1,3 metra do leta 2100 in dviga za 4 metre do 2200.[1]