Pogled na veliko pagodo Dagon v letu 1825, iz tiska poročnika Josepha Moora iz 89. regimenta njenega veličanstva, ki je izšla v zbirki 18 litografij 1825-1826

Zgodovinarji in arheologi trdijo, da je bila pagoda zgrajena med 6. in 10. stoletjem.[1] Po legendi naj bi bila zgrajena pred več kot 2600 leti in naj bi bila najstarejša budistična stupa na svetu.[2] V skladu s tradicijo sta Taphusa in Bhalika - dva trgovska brata iz mesta Balkh, danes v Afganistanu, srečala Gospoda Gautamo Budo, ko je še živel in prejela osem pramenov njegovih las. Brata sta pripotovala v Burmo in s pomočjo lokalnega vladarja, kralja Okalapa, našla grič Singutara, kjer so že bile prejšnje relikvije Gautame Bude. Ko je kralj odprl zlato krsto, v kateri sta imela brata shranjene pramene las, so se zgodile neverjetne stvari.

Prišlo je do vika med moškimi in duhovi ... žarki, ki so izšli iz pramenov las, so predrli do nebes in dol v pekel ... slepi so opazovali predmete ... gluhi so slišali zvoke ... neumni so govorili razločno ... zemlja se je tresla ... vetrovi so pihali iz oceana ... Mount Meru se je tresel ... strele so švigale... dragulji so deževali, dokler so segli do kolen ... vsa drevesa v Himalaji, čeprav ni bila sezona, so cvetela in rodila sadje.

 

Prizor na terasi Velike pagode Dragon, 1824-1826

Stupa je bila v slabem stanju, ko jo je kralj Binja U (1323-1384)v 14. stoletju obnovil do višine 18 m. Stoletje pozneje jo je kraljica Binja Thau (1453-1472) dvignila do višine 40 m. Na terasastem hribu, na katerem stoji, je zgornjo teraso utrdila s tlakovci, dodelila zemljo in dedne sužnje za vzdrževanje. Prestol je pred odhodom v Dagon prenesla na svojega zeta Dhamazedija leta 1472. Ob njeni zadnji bolezni so njeno posteljo postavili tako, da je lahko videla pozlačeno kupolo stupe. Napisala je katalog popravil, ki so se začela leta 1436 in se končala med Dhamazedijevim vladanjem. Do začetka 16. stoletja je pagoda postala najbolj znano budistično romarsko mesto v Burmi.

Vrsta potresov je v naslednjih stoletjih povzročila precejšnjo škodo. Najhujšo je povzročil potres leta 1768, ko se je zrušil vrh stupe. Kralj Hsinbjušin jo je postavil na sedanjo višino 99 metrov. Novo krono v obliki dežnika (hti (burmansko: ထီး; MLCTS: hti :, IPA: [tʰí] je ime okrasa na vrhu skoraj vsake pagode v Mjanmarju) je podaril kralj Mindon Min leta 1871 po britanski priključitvi Spodnje Burme. Potres zmerne jakosti oktobra 1970 je palico dežnikaste krone vidno premaknil iz vertikale. Za popravilo so bila potrebna obsežna dela.

Od 22. februarja do 7. marca 2012 so praznovali letni festival pagode Švedagon prvič po letu 1988, ko je bil prepovedan z državnim zakonom restavratorskega sveta. Praznovanje se je začelo na vogalu Rahu, pagodini ploščadi jinbjin, osrednjih ploščadah Maha Pahtan in Aung Mjaj, 22. februarja ob 9. uri. Festival se začne ob mlaju meseca tabaung po tradicionalnem burmanskem koledarju in se nadaljuje do polne lune.

Pagoda je na seznamu dediščine mesta Jangon.