البتراء

( Petra (Jordanija) )

Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije. Leži na pobočju Jabal Al-Madbah v kotlini med gorami, ki tvorijo vzhodni breg doline Arabah, ki poteka od Mrtvega morja do zaliva Akaba. Petra naj bi bila naseljena že 9000 pr. n. št. in verjetno ustanovljena v 4. stoletju pred našim štetjem kot glavno mesto Nabatejskega kraljestva. Nabatejci so bili nomadski Arabci, ki so zgradili Petro v bližini trgovskih poti tako, da so jo postavili kot glavno regionalno trgovsko središče .

Mesto je dostopno skozi 1,2 kilometra dolgo sotesko, imenovano Sik, ki vodi neposredno do Al-Khazneh.

Trgovina je Nabatejcem prinašala znaten prihodek, Petra pa je postala središče tega bogastva. Najzgodnejša zabeležena zgodovinska omemba Petre je bila, ko so grški Antigonidi napadli mesto leta 312 pr. n. št. Nabatejci so bili v nasprotju s svojimi sovražniki navajeni, da so živeli v neplodnih pušč...Preberite več

Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije. Leži na pobočju Jabal Al-Madbah v kotlini med gorami, ki tvorijo vzhodni breg doline Arabah, ki poteka od Mrtvega morja do zaliva Akaba. Petra naj bi bila naseljena že 9000 pr. n. št. in verjetno ustanovljena v 4. stoletju pred našim štetjem kot glavno mesto Nabatejskega kraljestva. Nabatejci so bili nomadski Arabci, ki so zgradili Petro v bližini trgovskih poti tako, da so jo postavili kot glavno regionalno trgovsko središče .

Mesto je dostopno skozi 1,2 kilometra dolgo sotesko, imenovano Sik, ki vodi neposredno do Al-Khazneh.

Trgovina je Nabatejcem prinašala znaten prihodek, Petra pa je postala središče tega bogastva. Najzgodnejša zabeležena zgodovinska omemba Petre je bila, ko so grški Antigonidi napadli mesto leta 312 pr. n. št. Nabatejci so bili v nasprotju s svojimi sovražniki navajeni, da so živeli v neplodnih puščavah in so lahko odvrnili napade z izkoriščanjem gorskega reliefa območja. Posebej so bili spretni pri zbiranju deževnice, kmetijstvu in kamnitih rezbarijah. Petra je cvetela v 1. stoletju našega štetja, ko je bila zgrajena njena slavna struktura Al-Khazneh, ki naj bi bila mavzolej nabatejskega kralja Areta IV. V tistem času je imelo mesto 20.000 prebivalcev .

Čeprav je Nabatejsko kraljestvo v 1. stoletju pred našim štetjem postalo država v Rimskem cesarstvu, je šele leta 106. izgubila svojo neodvisnost. Rimljani so kraljestvo preimenovali v Arabia Petraea. Petra se je zmanjšala, saj so se pojavile pomorske trgovske poti, po potresu leta 363 pa so bile uničene številne strukture. Bizantinska doba je bila priča izgradnji več krščanskih cerkva, vendar je mesto še naprej nazadovalo in v zgodnji islamski dobi postalo zapuščeni kraj, kjer je živela le peščica nomadov. Svet je ostal pozabljen, dokler ga leta 1812 ni odkril Johann Ludwig Burckhardt .

Znana po svoji arhitekturi in sistemu vodovoda se Petra imenuje tudi Rožnato mesto zaradi barve kamna, iz katerega je izklesana . Od leta 1985 je na seznamu Unescove svetovne dediščine. UNESCO jo je opisal kot »eno izmed najdragocenejših kulturnih značilnosti človeške kulturne dediščine« . Leta 2007 je bil Al-Khazneh glasovan kot eno od novih sedem čudes sveta . Petra je simbol Jordanije in je njena najbolj obiskana turistična znamenitost. Leta 2010 je bilo 1 milijon obiskovalcev, v naslednjem obdobju je prišlo do padca zaradi regionalne nestabilnosti. Vendar pa se je število turistov v zadnjem času spet povečalo, leta 2017 jo je obiskalo okoli 600.000 turistov.

Zgodovina Domordna oblast

Do leta 2010 pr. n. št. so se prvi kmetje naselili v Beidhi, predkeramično naselje severno od Petre [1]. Petra je navedena v egipčanskih zapisih o pohodih in Amarnskih pismih kot so Pel, Sela ali Seir. Čeprav je bilo mesto ustanovljeno sorazmerno pozno, je tam že od nekdaj stalo svetišče. Židovski zgodovinar Jožef Flavij (približno 37-100) opisuje območje, ki so ga naseljevali Madianiti že leta 1340 pr. n. št. in da je narodu vladalo pet kraljev, in so mu rekli Rekem; »mesto, ki nosi to ime je uvrščeno najvišje v deželi Arabcev in ga do danes imenuje celoten arabski narod, po imenu njenega kraljevega ustanovitelja, Rekeme: Petra so ga poimenovali Grki« [2]. Slavna arhitektura Petre in druga nabatejska mesta so imela pogosto grške arhitekte.[3][4][5][6]

Nabatejci so bili med mnogimi nomadskimi beduinskimi plemeni, ki so zavzeli Arabsko puščavo in se selili s svojimi čredami, kjer koli so našli pašnike in vodo. Seznanili so se z območjem v raznih letni časih in se trudili preživeti v slabih letih, ko so sezonske padavine izostale. Čeprav so Nabatejce najprej dajali v aramejsko kulturo, so sodobni znanstveniki zavrnili teorijo o tem. Namesto tega arheološki, verski in jezikovni dokazi potrjujejo, da so severno arabsko pleme [7].

Semitsko ime mesta, če ni Sela, še ni znano. Odlomek v [[Diodor Sicilski|Diodora Sicilskega (xix. 94-97), ki opisuje ekspedicije, ki jih je Antigon I. poslal proti Nabatejcem leta 312 pr. n. št., je treba razumeti, da bi osvetlili zgodovino Petre, toda "petra" (skala), kot se imenuje naravna utrdba in kraj pribežališča ne more biti ustrezno ime; opis pa pomeni, da metropola še ni obstajala, čeprav so jo tam uporabljali Arabci [8].

 
Napis Rekem

Ime Rekem je bilo vpisano v skalno steno Wadi Musa nasproti vhoda v Sik. Ko je Jordanija zgradila most čez Wadi, je bil ta napis pokopan pod betonom.[9]

Srednja antika
 
Splošen pogled
 
Antični stebri Velikega templja

Leta 106, ko je bil Cornelius Palma guverner Sirije, je bil del Arabije pod vladavino Nabatejcev vključen v Rimsko cesarstvo kot del Arabia Petraea in postal njena prestolnica. Domača rodbina se je končala, vendar je mesto še naprej uspevalo. V obdobju Trajana in Hadrijana je bila posodbljena kraljevska cesta. Stoletje kasneje, v času Aleksandra Severa, ko je mesto na vrhuncu svojega sijaja, se kovanje kovancev zaključi. Ni več gradnje razkošnih grobnic, ki se očitno pojavijo v neki nenadni katastrofi, kot je na primer invazija perzijske vojske pod Sasanidskim cesarstvom. Medtem ko je Palmira (cvetela med 130-270) postajala pomembna in je privlačila arabsko trgovino, se je pomen Petre zmanjševal. Vendar se zdi, da se je obdržala kot verski center. Na tej lokaciji je bila zgrajena še ena rimska cesta. Epifan iz Salamisa (c.315-403) piše, da je bil v njegovem času 25. decembra praznovan praznik v čast device Khaabou in njenega potomstva Dušara. Dušara in al-Uzza sta bili dve od glavnih božanstev mesta, ki je sicer vključeval mnogo idolov drugih bogov, kot sta Allat in Manat [10].

Pozna antika do zgodnjega srednjega veka

Petra je hitro padla pod rimsko vladavino, v veliki meri zaradi revizije trgovskih poti na morju. Leta 363 je potres uničil številne stavbe in vitalni sistem upravljanja voda [11]. Zadnji prebivalci so mesto zapustili (dodatno oslabljen s še drugim velikim potresom leta 551), ko so leta 663 regijo osvojili Arabci. Staro mestno jedro Petre je bilo glavno mesto bizantinske province Palaestina Salutaris. V in okoli Petre so bile v bizantinski dobi postavljene številne cerkve. Pri izkopavanju je bilo v eni od njih odkritih več kot 150 papirusov, ki so vsebovali predvsem pogodbe. Razvaline Petre so bile predmet srednjeveške radovednosti in ob koncu 13. stoletja jih je obiskal egiptovski sultan Bairbars.

19. stoletje
 
Pogled na kraljeve grobnice v Petri

Prvi Evropejec, ki jo je opisal, in jo je leta 1812 obiskal, je bil švicarski popotnik Johann Ludwig Burckhardt. Takrat je grška cerkev v Jeruzalemu upravljala škofijo v Al-Karaku po imenu Battra (باطره v arabščini in Πέτρας v grščini); med jeruzalemskimi kleriki je vladalo mnenje, da je bil Al-Karak starodavno mesto Petra.[12]

Škotski slikar David Roberts je obiskal Petro leta 1839 in se vrnil v Anglijo s skicami in zgodbami o srečanju z lokalnimi plemeni.

Ker so bile strukture zaradi starosti in erozije poškodovane, so mnoge grobnice postale ranljive za tatove, tako so bili ukradeni številni zakladi. Leta 1929 je štiričlanska ekipa, ki so jo sestavljali britanski arheologi Agnes Conway in George Horsfield, palestinski zdravnik in strokovnjak za folkloro dr. Tawfiq Canaan in danski znanstvenik dr. Ditlef Nielsen, izkopali in raziskali Petro [13].

Številne svitke v grščini in datirane iz bizantinskega obdobja so v Petri, decembra 1993, odkrili v izkopani cerkvi blizu templja Krilatega leva[14].

T. E. Lawrence
 
Sik leta 1947 (levo) in leta 2013 (desno)

Oktobra 1917 so se, kot del splošnih prizadevanj za preusmeritev osmanskih vojaških virov od britanskega napredovanja pred tretjo bitko v Gazi, proti osmanskemu režimu uprli Arabci v Petri pod vodstvom britanskega oficirja T. E. Lawrenca (Lawrence Arabski). Beduinske ženske, ki so živele v bližini Petre in pod vodstvom žene šejka Khallila, so se zbrale, da se bodo borile v uporu mesta. Uporniki so ob podpori britanske vojske uničili osmanske sile [15].

Pozno 20. stoletje: vpis na seznam Unescove dediščine

Bidoul / Bidul ali beduine je jordanska vlada leta 1985 prisilno preselila iz njihovih jamskih bivališč v Petri v Umm Sajhoun / Um Seihun, pred Unescovim postopkom imenovanja. Opremili so jih s stanovanjskimi stavbami z nekaj infrastrukture, vključno s kanalizacijo in vodovodnim sistemom. Med šestimi skupnostmi v regiji Petra je Umm Sajhoun ena manjših skupnosti. Vas Wadi Musa je največja na območju, ki jo večinoma naseljujejo Lajatnah beduini in je zdaj najbližje naselje centru za obiskovalce, glavnemu vhodu skozi Sik in na splošno arheološkemu najdišču. Umm Sajhoun omogoča dostop za pešce do povratne poti na najdišče, Wadi Turkmanijeh [16].

Območje Petre je bilo 6. decembra 1985 vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine. V popularni anketi leta 2007 je bilo imenovano tudi za eno od novih sedem čudes sveta.

Bidouli spadajo v enega izmed plemen Bedu, katerih kulturno dediščino in tradicionalne spretnosti je Unesco poskusno vpisal na seznam nematerialne kulturne dediščine leta 2005 in dokončno leta 2008 [17].

V letu 2011 je po 11-mesečnem načrtovanju projekta uprava Petre za razvoj in turizem v sodelovanju z DesignWorkshop in JCP s. r. l objavila strateški glavni načrt, ki napoveduje razvoj regije Petra. Namenjen je usmerjanju načrtovanega razvoja regije na učinkovit, uravnotežen in trajnosten način v naslednjih 20 letih v korist lokalnega prebivalstva in Jordanije na splošno. Kot del tega je bil za Umm Sayhoun in okolico razvit strateški načrt [18].

Proces oblikovanja strateškega načrta je upošteval potrebe območja s petih vidikov:

socialno-ekonomski vidik perspektiva arheološkega parka Petra perspektiva turističnega produkta Petre perspektiva rabe zemljišč okoljski vidikPetra danes
 
Petra ponoči
 
Turistična zanimivost

27 lokacij v Petri je dostopnih na Google Street View.[19]

Leta 2016 so arheologi s satelitskimi posnetki odkrili veliko, prej neznano monumentalno zgradbo, ki je bila zasuta pod peskom Petre.[20][21][22]

"A Short History". Petra National Foundation. Pridobljeno dne 13 February 2014. Josephus, Flavius. "Jewish Antiquities (iv.vii.§1) Translated by H. St. J. Thackeray". Harvard University Press, 1930. doi:10.4159/DLCL.josephus-jewish_antiquities.1930. Pridobljeno dne 6 August 2016. Egger, Vernon O. (2016). A History of the Muslim World to 1405: The Making of a Civilization. Routledge. str. 17. Pridobljeno dne 15 April 2018. McKenzie, Judith (2007). The Architecture of Alexandria and Egypt, C. 300 B.C. to A.D. 700, Volume 63. Yale University Press. str. 97. Pridobljeno dne 15 April 2018. Egger, Vernon O. (2017). A History of the Muslim World to 1750: The Making of a Civilization. Routledge. str. 56. Pridobljeno dne 15 April 2018. Stewart, Andrew (2014). Art in the Hellenistic World: An Introduction. Cambridge University Press. str. 18. Pridobljeno dne 15 April 2018. Maalouf, Tony (2003). Arabs in the Shadow of Israel: The Unfolding of God's Prophetic Plan for Ishmael's Line. Kregel Academic. Pridobljeno dne 8 July 2016. Diodorus Siculus' account of Antigonus' expedition to Arabia, xix, section 95 (note 79). "History of Petra". Terhaal Adventures. Pridobljeno dne 2015-09-10. The Religious Life of Nabataea, Chapter Two, 2013, Peter Alpass Glueck, Grace (2003-10-17). "ART REVIEW; Rose-Red City Carved From the Rock". The New York Times. Pridobljeno dne 2010-05-22. John Lewis Burckhardt (1822). Travels in Syria and the Holy Land. J. Murray. Conway, A. and Horsfield, G. 1930. Historical and Topographical Notes on Edom: with an account of the first excavations at Petra. The Geographical Journal, 76 (5), 369–390. Petra-National Geographic Thomas, Lowell, With Lawrence in Arabia, The Century Co., 1924, pps. 180–187 "Map of the area from the go2petra website". "The Cultural Space of the Bedu in Petra and Wadi Rum". UNESCO Culture Sector. Pridobljeno dne 2015-06-02. Petra Development and Tourism Region Authority in Association with DesignWorkshop and JCP s.r.l: Strategic Plan for Umm Sayhoun and surrounding areas Accessed 8 April 2017 Google Street View – Explore natural wonders and world landmarks Parcak, Sarah; Tuttle, Christopher A. (May 2016). "Hiding in Plain Sight: The Discovery of a New Monumental Structure at Petra, Jordan, Using WorldView-1 and WorldView-2 Satellite Imagery". Bulletin of the American Schools of Oriental Research (375): 35–51. ISSN 0003-097X. JSTOR 10.5615/bullamerschoorie.375.0035. "Archaeologists discover massive Petra monument that could be 2,150 years old". The Guardian. 10 June 2016. Pridobljeno dne 10 June 2016. "Massive New Monument Found in Petra". National Geographic. 8 June 2016. Pridobljeno dne 10 June 2016.
Photographies by:
Statistics: Position
34
Statistics: Rank
1466562

Dodaj nov komentar

Esta pregunta es para comprobar si usted es un visitante humano y prevenir envíos de spam automatizado.

Security
251489736Click/tap this sequence: 3817

Google street view

Where can you sleep near Petra (Jordanija) ?

Booking.com
487.362 visits in total, 9.187 Points of interest, 404 Destinations, 47 visits today.