Nan Madol je arheološko najdišče, ki se nahaja v zahodnem Tihem oceanu na Karolinskem otočju, v državici Pohnpei, ki je del Federativnih držav Mikronezije. Stoji na otočku Temwen ob vzhodni obali otoka Pohnpei, približno do leta 1628 pa je bilo glavno mesto dinastije Saudeleurjev. Mesto je sestavljala vrsta malih umetnih otokov, ki so med seboj povezani z omrežjem vodnih kanalov. Najdišče s svojimi kamnitimi zidovi obsega približno 1,5 km dolžine in 0,5 km širine, s skoraj stotimi umetnimi otočki, kjer so koralne ploščadi zapolnili s kamni.

Ime Nan Madol pomeni »vmesni prostor«, kar označuje vodne kanale, ki prepredajo ruševine. Po mnenju Gene Ashby naj bi bilo prvotno ime naselja »Soun Nan-leng« (Nebeški greben). Pogosto ga imenujejo tudi Benetke Tihega oceana.

Zgodovina
 
Tloris Nan Madola

Nan Madol je bilo obredno in politično središče dinastije Saudeleur, ki je vse do leta 1628 vladala približno 25.000 ljudem na otoku Pohnpei.[1] Nan Madol leži med glavnim otokom in otokom Temwen, to območje pa je bilo že stoletja poprej prizorišče človeških aktivnosti. V 8. ali 9. stoletju so tod pričeli graditi umetne otočke, značilna megalitska gradnja pa se je verjetno pojavila šele v 12. ali 13. stoletju in je povezana z nastopom legendarne dinastije Saudeleur.[2]

Po izročilu na otoku Pohnpei naj bi Nan Madol ustvarili graditelji kompleksa Leluh ob otoku Kosrae, kjer so bile v uporabi ogromne kanite stavbe. Del graditeljev naj bi se z otoka Kosrae preselil na Pohnpei, kjer so razvili še naprednejše oblike gradnje. Dejansko na otoku Leluh najdemo podobne bazaltne zgradbe in umetne otoke, Leluh pa je z nasipom povezan tud z otokom Kosrae.[2] Toda radiokarbonske analize kažejo, da je Nan Madol začel nastajati dve stoletji pred Leluhom.[3] Podobnost med kompleksoma Leluh in Nan Madol je v tem, da je namen gradnje ločenega mesta verjetno ločitev plemstva od običajnih ljudi.

Legenda pravi, da sta čarovnika dvojčka Olisihpa in Olosohpa iz mitološkega Zahodnega Kataua (ali Kanamwaysoja) zgradila mesto. Brata sta v velikem kanuju iskala mesto, kjer bi postavila oltar na čast bogu poljedelstva Nahnisohnu Sahpwu. Uspelo jima je postaviti oltar v bližini otoka Temwen. Po izročilu sta brata kamnite klade s čarobnimi močmi prenašala po zraku s pomočjo letečega zmaja.[4] Ko je Olisihpa umrl zaradi starosti, je Olosohpa postal prednik dinastije Saudeleur.[5] Kaj se je na koncu zgodilo z bajeslovno dinastijo Saudeleur, ni znano. Legende govorijo o posegu nevihtnega boga,[2] po drugih namigih pa naj bi to dinastijo uničili vojščaki, ki so prišli iz jugovzhodne smeri z otoka Kosrae.[2] Bojevnike naj bi vodil vojskovodja Isokelekel, ki naj bi prav tako vladal v Nan Madolu, njegovi nasledniki pa naj bi naselbino opustili.[6][7][8][9]

Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Ayres ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči). ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani DZS ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Morgan2 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči). O dvojčkih Olosohpi in Olosihpi glej npr. v: Fields, Jack, Fields Dorothy (1972): South Pacific. Kodansha International, 1. dec. 1972. Str. 111. Hanlon navaja različne tradicije, po katerih naj bi bilo v dinastiji Saudeleur po osem do šestnajst vladarjev. Glej v: Hanlon, David L (1988). Panholzer, Tom; Rufino, Mauricio (2003). Place Names of Pohnpei Island: Including And (Ant) and Pakin Atolls. Bess Press. str. xiii, 21, 22, 25, 38, 48, 56, 63, 71. 72, 74, 104. ISBN 1-57306-166-2. Pridobljeno dne 31.12.2011. Riesenberg, Saul H (1968). The Native Polity of Ponape. Contributions to Anthropology. 10. Smithsonian Institution Press. str. 38, 51. Pridobljeno dne 1.1.2012. Joseph, Frank (2006). The Lost Civilization of Lemuria: The Rise and Fall of the World's Oldest Culture. Inner Traditions / Bear & Co. str. 21, . ISBN 1-59143-060-7. Pridobljeno dne 1.1.2012.CS1 vzdrževanje: dodatno ločilo (link) Goodenough, Ward Hunt (2002). Under Heaven's Brow: Pre-Christian Religious Tradition in Chuuk. Memoirs of the American Philosophical Society. 246. American Philosophical Society. str. 293. ISBN 0-87169-246-5. Pridobljeno dne 1.1.2012.
Photographies by:
Patrick Nunn - CC BY-SA 4.0
NOAA - Public domain
Statistics: Position
333
Statistics: Rank
223871

Dodaj nov komentar

Esta pregunta es para comprobar si usted es un visitante humano y prevenir envíos de spam automatizado.

Security
718259643Click/tap this sequence: 9251

Google street view

Where can you sleep near Nan Madol ?

Booking.com
489.869 visits in total, 9.197 Points of interest, 404 Destinations, 34 visits today.