Maglič (srbsko Маглич, Maglič) je srednjeveški grad iz 13. stoletja približno 20 km južno od Kraljeva, Srbija. Grad stoji na vrhu hriba v okljuki reke Ibar približno 100 m nad reko. Grad je varoval edino cesto, ki je povezovala dolino Velike Morave in Kosovo. Naziv Maglič bi se lahko prevedel kot Meglen (grad).
Maglič je od leta 1979 na seznamu srbskih Kulturnih spomenikov izjemnega pomena.
Grad je v prvi polovici 13. stoletja zgradil srbski kralj Štefan Prvokronani ali njegov sin Štefan Uroš I. kot trdnjavo, ki bi varovala samostana Sopoćani in Studenica in preprečila kakšen nov vdor Mongolov v osrednjo Srbijo. V Srbskem cesarstvu (1346–1371) je bil Maglič sedež nadškofa Danila II., ki je v tem času napisal svoje slavne življenjepise svetnikov in vladarjev.
Po zasedbi trdnjave Smederevo 20. junija 1459 je Osmansko cesarstvo zasedlo tudi Maglič, ki je ostal v turški posesti do osvoboditve med veliko turško vojno (1683-1699). Po porazu prve srbske vstaje so Osmani ponovno zasedli trdnjavo, vendar so je kmalu zatem zapustili.
Med drugo srbsko vstajo (1815-1817) je vojvoda Radoslav Jelenčanin pri Magliču iz zasede napadel skupino turških vojakov in ustavil njihovo prodiranje in Novega Pazarja.
![[node:title]](/sites/default/files/styles/640x320/public/default_images/default_0.JPG.webp?itok=aqV9zhFR)
Dodaj nov komentar