طيسفون

( Ktezifon )

Ktezifon (grško Κτησιφών /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون‎, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان‎) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان‎) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.

Ruševine mesta so na vzhodnem bregu Tigrisa nasproti grškega mesta Selevkija približno 35 km južno od Bagdada.

Zgodovina

Ktezifon je postal pomembno mesto v 1. stoletju pr. n. št., ko je bil v Partskem cesarstvu sedež vlad večine partskih kraljev. Mesto je stalo v bližini helenistične prestolnice Selevkije. Njegovo ustanovitev je obširno opisal Strabon v svoji Geografiji.[1]

Mesto je bilo zaradi svojega položaja glavni cilj vladarjev Rimskega cesarstva v njihovih vojnah na vzhodu. Rimljani so mesto zasedli petkrat, od tega kar trikrat samo v 2. stoletju. Leta 116 ga je osvojil cesar Trajan, vendar ga je njegov naslednik Hadrijan že naslednje leto prostovoljno vrnil kot del mirovne pogodbe. Rimski general Avidij Kasij ga je ponovno zavzel leta 164 med še eno partsko vojno in ga po sklenitvi miru zapustil. Leta 197 ga je oplenil cesar Septimij Sever in tisoče prebivalcev prodal v suženjstvo.

V poznem 3. stoletju, kmalu potem, ko so Parte izpodrinili Sasanidi, je mesto ponovno postalo predmet spora z Rimom. Leta 283 je med državnimi nemiri mesto oplenil cesar Kar. Leta 295 je bil pred mestom poražen cesar Galerij. Leto kasneje se je Galerij vrnil in zmagal, njegov pohod pa se je končal s peto in zadnjo osvojitvijo mesta leta 299. Mesto je kasneje vrnil perzijskemu kralju Narsehu v zameno za Armenijo in zahodno Mezopotamijo.

Okoli leta 325 in ponovno leta 410 je bil Ktezifon ali sosednja grška kolonija Selevkija prizorišče zborov Vzhodne asirske cerkve.

Leta 363 je bil med vojno proti Šapurju II. po bitki pred mestnim obzidjem ubit cesar Julijan Odpadnik. Zadnji je sasanidsko prestolnico oblegal bizantinski cesar Heraklij leta 627. Ko so Perzijci sprejeli njegove mirovne pogoje, je obleganje opustil.

Med islamskim osvajanjem Perzije je Ktezifon leta 637 prišel pod arabsko oblast. Prebivalcem se na splošno ni zgodilo nič, palače in njihove arhive pa so osvajalci požgali. Mesto je začelo hitro propadati, predvsem po ustanovitvi abasidske prestolnice v Bagdadu v 8. stoletju, in kmalu postalo mesto duhov.

Domneva se, da je bil ravno Ktezifon osnova za mesto Isbanir v pripovedkah iz Tisoč in ene noči.

Ruševine mesta so bile prizorišče velike bitke v prvi svetovni vojni novembra 1915. Osmanska vojska je v bitki porazila angleško vojsko, ki je poskušala osvojiti Bagdad, in jo potisnila nazaj za več kot 60 km. Tam jo je ujela v past in jo prisilila k vdaji.

Strabon, Geografija, 16.1.16. [1]
Photographies by:
Zones
Statistics: Position
606
Statistics: Rank
160297

Dodaj nov komentar

Esta pregunta es para comprobar si usted es un visitante humano y prevenir envíos de spam automatizado.

Security
415372869Click/tap this sequence: 5699

Google street view

Where can you sleep near Ktezifon ?

Booking.com
487.385 visits in total, 9.187 Points of interest, 404 Destinations, 11 visits today.