هرم خفرع
( Kefrenova piramida )Kefrenova ali Kafrejeva piramida je druga najvišja in druga največja piramida v Gizi in grobnica faraona Kafreja (Kefrena) iz Četrte egipčanske dinastije, ki je vladal od okoli 2558 do 2532 pr. n. št.
Piramida je bila odprta in izropana verjetno že v Prvem vmesnem obdobju. V obdobju Osemnajste dinastije se je obloga Kefrenove piramide na ukaz Ramzesa II. uporabila za gradnjo templja v Heliopolisu.[1] Arabski zgodovinar Ibn Abd al-Salam je zapisal, da je bila piramida odprta leta 1372 n. št.[2] Na zidu pogrebne komore je arabski napis, morda iz prav tega obdobja.[3]
Kdaj so pokradli kamnite plošče, s katerimi je bila piramida obložena, ni znano. Domneva se, da so bile leta 1646 še na svojem mestu, saj je John Greaves, profesor astronomije na Univerzi v Oxfordu v svoji knjigi Pyramidographia napisal, da »njeni kamni niso tako veliki in tako pravilno položeni kot na Keopsovi piramidi, ki je gladka in nerazpokana, razen na jugu«.[4]
V sodobnem času je piramido prvi raziskoval Giovanni Belzoni in 2. marca 1818 na njeni severni strani odkril vhod vanjo. Upal je, da je pogrebna soba nedotaknjena, vendar je v njej našel samo odprt sarkofag in razbit pokrov.[3]
Prvo popolno raziskavo je opravil John Perring leta 1837. Leta 1853 je Auguste Mariette delno raziskal tempelj v Kefrenovi dolini in leta 1858 po zaključku čiščenj odkril faraonov kip iz diorita.[5]
↑ Lehner, Mark: The Complete Pyramids – Solving the Ancient Mysteries, 1997, str. 38. ↑ Dunn, Jimmy: The Great Pyramid of Khafre at Giza in Egypt, Tour Egypt. ridobljeno 1. maja 2014. ↑ 3,0 3,1 Lehner 1997, str. 49. ↑ Lehner 1997, str. 44. ↑ Lehner 1997, str. 55.
Dodaj nov komentar