Hiva je 20. oktobra 1997 praznovala 2500-letnico nastanka. Zgodovino Hive lahko razdelimo na pet časovnih obdobij:

Prvo obdobje med 6. in 4. stoletjem pred našim štetjem. V tem času so se na območju Itčan Kale začeli naseljevati prvi prebivalci. To je razvidno iz ostankov khumcha plošč in kelihov. Te najdbe so dokaz obstoja prvotne majhne in neutrjene naselbine, ki je bila kasneje uničena, ko se je mesto širilo. Med 5. in 4. st.pr.n.št. stari Horezm doživlja veliko zgodovinskih preobratov, ko se povečajo prizadevanja za neodvisnost, kar je na koncu pomagalo, da so pregnali Ahmemenide v Iran.

Drugo obdobje od 4. do 1. stoletja pred našim štetjem se ukvarja s pojavom utrjenega mesta Itčan kala. V tem času je bilo zgrajeno dvojno obzidje okrog Itčan Kale, ki se je zaključilo z galerijo strelcev in pravokotnimi stolpi, ki so stali 22 do 27 metrov narazen drug od drugega. Med obema obzidjema je bilo 4,3 m prostora po katerem je tekel jarek.

Tretje obdobje od 1. do 4 stoletja našega štetja kaže na ponovni vzpon Hive, mesto se je hitro gradilo in pridobivalo nove naseljence. V bližini zahodnega zidu je bil zgrajen nov stolp. V začetku tako imenovanega obdobja Kushan med 1. in 4. st. so imeli postavljen dodaten zid, s čimer se je skupna debelina povečala na od 7,5 m do 9 m. Kot je razvidno iz arheoloških izkopavanj, se je v drugi polovica 4. in začetku 5. stoletja začel drugi zaton mesta, ki ga je spet zajela napredujoča puščava.

Četrto obdobje od 6. do 8. stoletja. V začetku srednjega veka je mesto ponovno začelo oživljati. Gradijo se prvi fevdalni gradovi, kot na primer tisti, katerega ruševine so še vidne na hribu Akshikh-Bobo. Zaradi pomanjkanja informacij iz 8. in 9. stoletja, se v muslimanski literaturi govori kot o uničenju mesta Hiva v letu 709, ko Kutaiba bin Muslim neusmiljeno napade Horezm in uničuje mesta.

Peto obdobje od 9. stoletja dalje. V 10. stoletju je Hiva, kot tudi vsa država Horezm postane del Samanidskega imperija.

Po letu 995 jug Horezma skupaj s Hivo pade pod oblast šaha Mamun bin Muhammada. Ostal je do leta 1017, ko ga je izrinil Gaznevid, ki je vladal od 1017 do 1034 leta. To je bil čas hitrega gospodarskega in kulturnega vzpona mesta. V drugi polovici 10. stoletja je bila Hiva sestavljena iz citadele oziroma osrednjega dela mesta in okrepljena z obzidjem Itčan Kale in Dišan Kale.

Koncem 9. stoletja nastopi nova doba v zgodovini Horezma: leta 1077 je oblast prevzela Anushtegidska dinastija. Pod šahom Ala-ad-Din Tekesh-em (1172-1200) in Al-ad-Din Muhammadom (1200-1220) je bila ustanovljena muslimanska država.

V letih 1220-1221 sta bila tako Horezm v celoti kot Hiva uničena od Džingiskanovih hord. Hiva, praktično porušena do tal, je postala del pokrajine pod oblastjo kana Čagataja. Postopoma je mesto začelo oživljati, vrnila se je obrtniška, trgovinska in druga dejavnost. Opečnate zgradbe so začeli tako znotraj kot zunaj okraševati s steklenimi okraski in slikami z živalskimi in rastlinskimi podobami.

Leta 1380 Hiva postane del Temuridske države po tem, ko jo je Timur zavzel Horezm. Hiva postane glavno mesto, močnejše kot prvotna Itčan Kala, obzidano v poznem 14. stoletju. Ležalo je na pomembni trgovski poti, ki je povezovala Horezm in Horasan. Hiva je sklepala tesna zavezništva s številnimi mesti v Srednji in Jugozahodni Aziji ter na območju ob Volgi.

Hiva je živela ustaljeno življenje, ljudje so obdelovali zemljišča in gojili govedo. Hiše in dvorišča so bile videti kot gomile. Dvorišča so bila obdana z glinenimi zidovi, vhodna vrata, vrata, okna in stebrišča so bila izdelana v orientalskem slogu, z gravurami na njih. Moški so nosili dolge majice z ovratnicami in bombažen podložen plašč, z obveznim klobukom iz astrahana na glavi in visoke škornje. Dekleta in mlade ženske so nosile srebrno vezene čepice. Starejše ženske so imele dolge obleke z dolgim plaščem po vrhu. Ženske iz visoke družbe so nosile bleščeče z zlatom vezene obleke, žametne čepice in barvaste usnjene škornje oblikovane pri najboljših čevljarjih v Horezmu.

 

Tipična pokrivala Uzbekistancev - čugurma (kučma) iz astrahana

 

Z orientalskimi vzorci izdelana vhodna vrata v Kunya Ark

Leta 1505 so Horezm in Hivo osvojile čete kana Šeibani-ja, ki jih je vodil njegov brat sultan Mahmoud. Kmalu za tem je bil kan Šeibani pri Mervu ubit in leta 1510 se je pokrajina odcepila od države Šeibani, ki je sodila pod šaha Ismaila Sevefija iz Irana. Horezm je postal ponovno neodvisen leta 1511-1512, ko je prevzela oblast druga veja Šaibanidske dinastije, neprijazen Abdulhair in njegov vnuk Muhammad Šeibani. Rivalski voditelji so se neprestano bojevali med seboj. Globoko zakoreninjeno sovraštvo med Hivo in Buharo, voditelji uporabljajo kot priložnost za napadanje drug drugega. V letih 1533-39 je Horezm okupiral Buharski kan Ubaidulla, ki ga je izročil svojemu sinu Abulazisu. V letih 1557-1598 je državi vladal Buharski kan Abdulla. Hiva je bila odvisna od Buhare tudi pod Kili kanom, podkanom Ashtarkhanidom (1680-1702).

Od 16. stoletja dalje je bila Hiva večkrat razglašena za glavno mesto Kanata, leta 1556 pa jo Budzhgihanov sin Dusthan uradno razglasi za prestolnico.

V drugi polovici 16. stoletja je bilo opazno povečanje trgovine in diplomatskih vezi med Hivo in Rusijo, s katero so si izmenjavali pisma in darila, predvsem prek Astrahana, kjer so se trgovci iz Hive pojavili že v letu 1557, samo leto po tem, ko so se ruske čete umaknile od tam.

Med vladavino Arab Muhammeda je bila Hiva v 17. stoletju (1602-1623) prestolnica, ki je uživala relativno politično stabilnost, ki se je še povečala v času vladavine Arab Muhammedovega sina Abulgazi Bahadurhana (1643-1664). Dobro izobražen in avtor knjig "dinastije Turkov", dinastije Turkmencev" in "Bistvo človeka", je bil ugleden državnik in vladar. Njegove uredbe in reforme, katerih cilj je bilo končanje razdora ter spodbujanje nomadskih plemen, da se ustalijo, so močno okrepile državo Hiva.

Pod njegovim vladanjem je bila Hiva velik kulturni center. V svoji knjigi "Firdvas-ul ikbol Munis" Abulgazi se opisuje kot »razsvetljen in izobražen človek". V času njegove in vladavine sina Abulgozi-kana Anusha, Hiva uživa tudi gradbeni razcvet z gradnjo številnih šol za učenje korana (medres) in kopališč poimenovanih po Anushahanu, zgradili so namakalne kanale Shahabad in Yarmysh. V drugi polovici 17. stoletja je bila Hiva politično in gospodarsko v vzponu.

Leta 1740 Iranski šah Nadir (1736-1747) vodi svojo vojsko po Srednji Aziji. Hiva in Buhara začasno opustita svojo dolgoletno tekmovalnost in združita moči in premagata Nadirjevo vojsko. Šahu sčasoma uspe pridobiti vladarja Buhare na svojo stran, podjarmi mesto in na čelu mogočne vojske osvoji Hivo. Tudi po smrti šaha Nadirja potrebuje Hiva dolgo časa, da si ponovno pridobi svoj nekdanji vpliv.

V letih 1768-1769 doživi Hiva precej naravnih katastrof, obremenjujejo pa jo tudi preveliki davki Kanatu.

Muhammed Amina-inak, človek, ki je dejansko vodil Hivo med letom 1752 do 1790, obnovi mesto do svoje nekdanje moči. Skupaj z Ombai-inakom je vodil številna uzbekistanska plemena.

V Horezmu so bile štiri glavne uzbeške etnične skupine različnih plemen in vsako od njih je vodil inak. Inaki so bili najvišji državni uradniki z odločilno besedo pri izvolitvi kana.

Muhammad Amin-inak se je uspešno boril s separatistično mislečimi in svobode željnimi pokrajinskimi poglavarji, pri čemer je uporabil vodji Yomut-a in Choudor-ja iz turkmenskih plemen kot pomembni sili na poti na oblast vrhovnega poglavarja.

Leta 1804 Muhammad Aminov vnuk Eltuzar (1804-1806) postane kan in ustanovni oče dinastije Kungrad (1763-1920), ki je vladala Hivskemu kanatu do leta 1920.

V času vladavine kana Mohameda Rakhim-a (1806-1825) so bile gospodarsko nazadujoče in na pol neodvisne pokrajine združene v eno. Za obvladovanje države je kan Muhammad Rakhim ustanovil in predsedoval vrhovnemu svetu najvišjih uradnikov, predstavnikov uzbekistanskih plemen. Muhammad Rakhim je reformiral davčni sistem in uvedel carinsko službo.

Zunanja trgovina je hitro rastla, začeli so kovati srebrne in zlate kovance. Muhammadov sin kan Allakuli razširi meje Kanata. Kan in njegovi vezirji si lastijo veliko zemlje in vode in iz tega črpajo ogromne dobičke.

V 19. stoletju je v Hivi cvetela zunanja trgovina z astrahanom, preprogami in drugim blagom in to s Turčijo, Kitajsko in drugimi državami.

V poznem 19. stoletju je v Hivi živelo več etničnih skupin: Uzbeki, Turkmenci in Karakalpaki. Populacija je znašala nekaj manj kot 800.000 ljudi.

Leta 1864 je bil Mohammad Rakhim II (Feruz) razglašen za kana Hive. To je sovpadalo z rastjo kapitalizma v Rusiji, kar je Ruse sililo v zajetje novih ozemelj, da bi pridobili nove trge in vire surovin. V ta namen je Rusija začela ofenzivo proti Kokandu in Buharskemu kanatu. Kanat Hiva se je postopoma zmanjšal in bil vključen v ruski Turkestan, ko je bila leta 1873, po več letih priprav, podpisan Gandimyanski sporazum o ruski okupaciji Hive (postane ruski protektorat).

Ruska vlada je izvajala kolonialistično politiko v Hivskem kanatu. Neugoden položaj je Ruse privedel do političnega sodelovanja z lokalno aristokracijo in celo dodelitvijo pravice kanu do avtonomije.

Prodiranje ruskega trgovinskega in industrijskega kapitala v Kanat je omogočilo, da je Hiva leta 1884 postala del ruskega carinskega območja, kar je pripomoglo k razvoju lokalnih proizvodnih sil. Zelo pomembna za regijo je bila izgradnja železnice iz Turkestana, ki naj bi povezala gospodarsko pomembna področja med seboj.

Domača obrt se je močno povečala. Hiva se je lahko pohvalila z okoli 60 obrtmi in njeno glavno mesto je bilo znano po zlatarjih, kovačih bakra, obdelovalcih lesa in kamna, usnjarjih, krojačih, itd.

2. desetletje 20. stoletja je bilo polno dramatičnih dogodkov. Po oktobrski revoluciji, je bil Horezm kratkotrajna sovjetska ljudska republika (kasneje Horezm SSR), ki je bil sestavljen iz območja starega Kanata Hiva, preden je bila leta 1924 vključena v Sovjetsko zvezo. Nekdanji Kanat se razdeli med novo Turkmensko SSR, Uzbeško SSR in Karakalpakstan ASSR (prvotno del Kazahstana ASSR kot Oblast Karakalpak).

Večje zgodovinsko območje Horezma še naprej delijo. Severni Horezm postane Uzbeška SSR, leta 1925 pa njen zahodni del pripade Turkmenski SSR. Leta 1936 je severozahodni del pripadel Kazahstanski SSR. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 nastanejo nove države Uzbekistan, Turkmenistan in Kazahstan, južni Horezm pa je danes del Irana. Veliko starodavnih mest Horezma se trenutno nahaja v provinci Xorazm v Uzbekistanu.

Danes ima območje, ki je bilo včasih kanat Horezm, mešano prebivalstvo Uzbekov, Karakalpakov, Turkmenov, Perzijcev, Tatarov in Kazahstancev.