Kuressaare piiskopilinnus
( Grad Kuressaare )Najzgodnejši pisni zapis, ki omenja grad Kuressaare, je iz 1380-ih let, ko je Tevtonski viteški red začel graditi za škofa iz Ösel-Wiecka.[1] Nekateri viri trdijo, da je bil prvi grad zgrajen iz lesa.[2][3] Ko so se prebivalci Saaremaae močno upirali tujim prizadevanjem, da bi jih pokristjanili, je bil grad nedvomno zgrajen kot del širših prizadevanj križarjev, da bi dobili nadzor nad otokom. Že od samega začetka je bila trdnjava škofa Saare-Lääne (nemško Ösel-Wiek) in je ostala ena najpomembnejših gradov škofije do razpada med livonsko vojno.[4]
Leta 1559 je Danska-Norveška prevzela nadzor nad Saaremaao in gradom Kuressaare. V tem času so bile utrdbe posodobljene. Po miru v Brömsebru, ki je končal vojno med Švedsko in Dansko-Norveško v letih 1643-1645, je Saaremaa prešel v švedske roke. Švedi so modernizacijo trdnjave nadaljevali do leta 1706. Po veliki severni vojni sta Saaremaa in grad Kuressaare postala del Ruskega imperija.
Ko so se meje Ruskega imperija postopoma pomikale naprej proti zahodu, je Kuressaare izgubil svojo strateško vrednost. Zlasti po finski vojni in tretji delitvi Poljske se je vojaški poudarek premaknil od Estonije. Leta 1836 se je po gradnji trdnjave Bomarsund na Alandu ruska posadka na Kuressaareju umaknila. Dejstvo, da gradu Kuressaare niso zasedle vojske, ki so se borile v Krimski vojni, kaže tudi na njegov izgubljeni strateški pomen.[5] V 19. stoletju so grad uporabljali kot ubožnico.
V letih 1904–12 sta grad obnovila arhitekta Karl Rudolf Hermann Seuberlich in Wilhelm Neumann.
Leta 1941 so grad kot trdnjavo uporabljale okupacijske sovjetske sile, ki so na grajskem dvorišču usmrtile 90 civilistov. Nacistična invazija in okupacija, ki je sledila, je na grajskih tleh ubila več kot 300 ljudi.[6][7][8][9][10]
Leta 1968 je potekala druga obnova, ki jo je tokrat vodil arhitekt Kalvi Aluve.[11]
Danes je v gradu muzej Saaremaa.
↑ Viirand, Tiiu (2004). Estonia. Cultural Tourism. Kunst Publishers. str. 176–178. ISBN 9949-407-18-4. ↑ O'Connor, Kevin (2006). Culture And Customs of the Baltic States. Greenwood Publishing Group. str. 207. ISBN 978-0-313-33125-1. Pridobljeno dne 4 June 2012. ↑ Jarvis, Howard; Ochser, Tim (2 May 2011). DK Eyewitness Travel Guide: Estonia, Latvia & Lithuania. Dorling Kindersley. str. 32. ISBN 978-1-4053-6063-0. Pridobljeno dne 4 June 2012. ↑ Saaremaa Museum "History of the castle and fortress" Preveri |url= vrednost (pomoč). Pridobljeno dne 26 December 2012. ↑ Taylor, Neil (2010). Estonia (6 izd.). Bradt Travel Guides Ltd. str. 254. ISBN 978-1-84162-320-7. ↑ Dragicevich, Peter; Ragozin, Leonid (2016). Lonely Planet Estonia, Latvia & Lithuania. Lonely Planet Global Limited. ISBN 9781760341442. Pridobljeno dne 26 June 2020. ↑ "1941 EXECUTIONS IN KURESSAARE CASTLE" (PDF). Singing Revolution. Saarte Hääl Newspaper (“Voice of the Islands”). 13 September 1988. Pridobljeno dne 26 June 2020. ↑ "Saaremaa Museum, Kuressaare". The Baltic Initiative And Network. Pridobljeno dne 26 June 2020. ↑ "Kuressaare Castle". Spotting History. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 June 2016. Pridobljeno dne 26 June 2020. ↑ "Kuressaare Episcopal Castle". Lonely Planet. ↑ Lang, V.; Laneman, Margot (2006). Archaeological research in Estonia, 1865-2005. Tartu University Press. str. 185. Pridobljeno dne 4 June 2012.
Dodaj nov komentar